Čas je podoba večnosti 

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | dec. '17

Tisočletja dolgo so naši predniki merili čas s pomočjo sonca. Najprej z leseno palico, zapičeno vertikalno v tla, ki je s senco »povedala«, kateri del dneva je, nato pa z vse bolj izpopolnjenimi oblikami sončnih ur. Zanje se je že pred leti navdušil Boštjan Pavlič, rokodelec in inovator iz Domžal, ki jih tudi izdeluje.

Že v otroštvu ga je zanimalo, kako kakšna reč deluje, rad jih je razdiral in spet sestavljal. Ure so ga tako zelo očarale, da je pred sedemindvajsetimi leti naredil strokovni izpit za urarja pri Kajfežu v Ljubljani. Posebej rad popravlja stare mehanske ure, tudi cerkvenih se je že lotil. »Izziv mi je proučevati mehaniko teh drobnih urnih mehanizmov, hkrati pa čutim spoštovanje do ljudi, ki so nekoč naredili tako mojstrovino,« pravi Boštjan Pavlič, ki pa mojstrovine izdeluje tudi sam. Kako bi drugače rekli majhnim sklopnim sončnim uram z natančno izdelanimi detajli, ki med ljubitelji lepih in praktičnih reči žanjejo občudovanje.

Žepna sončna ura je lepo in praktično darilo.

Take ure so uporabljali popotniki, zlati trgovci, v srednjem veku. Zanje se je navdušil ob obisku razstave Ure skozi čas, ki je bila pred leti v Narodnem muzeju Slovenije. Izdeluje jih po enaki zasnovi, kot so jih nekdaj rokodelci, le da jih je še nadgradil. Dodal je ročno izdelan kompas, da laže najdemo sever, z laserjem vgravira številčnico in časovne gravure ter les okrasi z motivi satovja in čebelic, ki predstavljajo naši dediščino. Vsaka ura je izdelana ročno, je oštevilčena in opremljena s certifikatom. Sončne ure res ne moremo uporabljati ob oblačnem vremenu, res pa je tudi, da se nikoli ne pokvari.  Kot pravi mojster: je vez med prvobitnostjo prvih merilcev časa in visoko razvito tehnologijo sodobnih kronometrov. 

Lepe in praktične

Potovalno uro lahko spravimo v žep in uporabimo kjer koli, le da smo nad ekvatorjem, zato jo je tudi poimenoval ekvatorialna potovalna sončna ura. »Ura kaže realni, torej sončni čas. Obrnjena mora biti proti severu, in da bo delovala točno, moramo vedeti, na kateri zemljepisni širini smo (Slovenija leži na zemljepisni širini 46 stopinj), da lahko povoščeno laneno vrvico namestimo na pravo stopinjo. Vrvica v vlogi kazalca/gnomona meče senco na številčnico, s katere odčitamo čas.« Da jo laže uporabljamo v domačem in tujem okolju, Pavlič na hrbtno stran vsake ure vgravira zemljepisne stopnje evropskih prestolnic.

Potovalne sončne ure najpogosteje izdeluje iz orehovega, jesenovega in javorjevega lesa, zelo elegantne, čeprav nekoliko težje, pa so iz kraškega kamna. Sicer pa Pavlič nenehno razmišlja o novih možnostih prikazovanja časa. Izdeluje unikatne stenske in talne ure, celo visečo uro ima v mislih. Zdaj so mu izziv vedno večje sončne ure, ki jih lahko umestimo tudi v lepo urejen vrt, kjer je zadosti sončne svetlobe. 

 Ali ste vedeli, da se z zvonika ljubljanske mestne hiše štirikrat na dan zasliši melodija evropske himne? Pobuda in realizacija sistema zvonjenja je delo Boštjana Pavliča v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji in menda smo edina država, v kateri Odo radosti odbijejo zvonovi.

Anita Žmahar, fotografiji: osebni arhiv B. P.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media