ZDRAVJE NA KRATKO

Dobro počutje | dec. '17

Pojemo preveč antibiotikov

Zdravniki v ambulantah vsako leto predpišejo vsaj za tretjino preveč receptov za antibiotike, ugotavlja stroka. Lani je bilo na primer izdanih 494 receptov na prebivalca, največ za zdravljenje okužb dihal in žrela ter vnetja srednjega ušesa. Največ antibiotikov širokega spektra predpisujejo otrokom, drugi na lestvici pa so starejši od 85 let, le da ti dobivajo pogosteje ozkospektralne antibiotike za zdravljenje okužb sečil, spodnjih dihal in ran.

Zaradi nepotrebnega jemanja pa lahko postanejo neučinkoviti, tako da v primeru morebitnih resnih okužb ne bodo delovali, kar se že dogaja pri okužbah sečil. Zato so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za zdravnike pripravili priporočila za smotrno predpisovanje antibiotikov za štiri pogosta obolenja (akutni bronhitis in akutna vnetja žrela, srednjega ušesa in obnosnih votlin). Spodbujajo jih, da se odločajo za zdravilo, ki je čim ožjega spektra in če se ob kontrolnem pregledu izkaže, da brez antibiotikov res ne gre. Zlasti okužbe zgornjih dihal namreč pogosto minejo same v nekaj dneh in brez zapletov.

Pozor pred okužbami

V hladnejšem obdobju leta so zelo dejavni virusi, ki povzročajo okužbe zgornjih (nos, usta, grlo) in spodnjih dihal (pljuča). Pogoste so tudi okužbe s pnevmokoki, ki povzročajo meningitis, sepso in bakteriemično pljučnico, za katero sta značilna visoka vročina in kašelj, pogoste so tudi bolečine v prsnem košu. Okužba s pnevmokoki je najpogostejša pri majhnih otrocih in pri starejših od 65 let, zlasti če imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, so sladkorni bolniki oziroma imajo živčno-mišično bolezen, ter pri kadilcih in alkoholikih. Zdravniki jim še posebej priporočajo cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam, ki pa je samoplačniško.

Pnevmokoki se prenašajo s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, ki se sproščajo ob govorjenju, kašljanju in kihanju. Zato so še toliko pomembnejši redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja (kašljamo v robec ali ramenski del roke, ne v dlani), izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov (nekajkrat na dan za kratek čas), vsakodnevni sprehodi na svežem zraku ter zdrava in uravnotežena prehrana … 

Vse o medicinskih pripomočkih

Potrebujete medicinske pripomočke za gibanje, nego, higieno in terapijo, pa ne veste, kako do njih? Podjetje SOČA OPREMA je izdalo nov priročnik za izdajo in izposojo medicinskih pripomočkov. V njem so tudi informacije, kako lahko pridobite pripomočke na naročilnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki vam jo predpiše vaš izbrani osebni zdravnik. Za brezplačni priročnik pokličite 080 19 01.

NE kašljam, kašljaš, kašljajo …

Izvlečke iz kar šestih medicinskih gob (maitake, šitake, glavatec, kukmak, bukov ostrigar in reiši) vsebuje prehransko dopolnilo Mikomed za krepitev naravne odpornosti. Kapsule vsebujejo bioaktivne sestavine iz vseh razvojnih faz (spore, micelij, plod), kar daje močno podporo imunski obrambi. Visoka vsebnost aktivnih učinkovin (polisaharidi in beta-glukani) pa poskrbi, da vas virusi ne ulovijo nepripravljene.
V lekarnah in na www.naturamedica.si, informacije na tel. št.: 03 563 00 22, 040 214620.

Vse več sladkornih bolnikov

Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, zaradi slabega življenjskega sloga število bolnikov skokovito narašča. Sladkorna bolezen je deveti najpogostejši vzrok smrti žensk po svetu. V Sloveniji zdravila za to bolezen prejema okoli 108.600 ljudi, še pred desetimi leti jih je bilo manj kot 80.000.

Med razlogi so najpogostejši prekomerna teža in debelost, nezdrav način prehranjevanja, nezadostna telesna dejavnost in slabši socialno-ekonomski položaj. Pri ljudeh, ki živijo v slabših pogojih je tudi več neodkritih bolnikov in zapletov zaradi nezdravljenja. Oskrba bolnikov s sladkorno boleznijo je zahtevna, so poudarili sodelujoči na nacionalni konferenci o sladkorni bolezni. Pomembno je, da pri obravnavi bolnika sodeluje več strokovnjakov (multidisciplinaren tim), da so njihove dejavnosti usklajene in povezane in da so bolniki dobro poučeni o tem, kako bolezen poteka ter kako naj z njo živijo.

Pazite na pljuča

Kronična obstruktivna pljučna bolezni (KOPB) je četrti najpogostejši vzrok smrti na svetu. Bolezen se lahko pokaže že po 40. letu starosti, s težko sapo (naduha), ki jo lahko spremlja kašelj ali izkašljevanje. Težka sapa se razvije postopoma, v začetku se pojavlja predvsem med telesnim naporom (hitra hoja ali hoja navkreber,  …).  Zboli približno 20 odstotkov kadilcev, ki običajno menijo, da sta kašelj in izkašljevanje zanje nekaj normalnega in dolgo ne gredo k zdravniku. Med vzroki za obolenje pa so tudi velika izpostavljenost prahu in kemikalijam, onesnažen zrak in dim ter genetske motnje,

Pljuča so organ, ki se ne obnavlja, zato škode ne moremo popraviti, opozarjajo zdravniki, zato pozivajo kadilce in tudi druge ljudi, ki imajo težave z dihanjem, da pri svojem zdravniku opravijo spirometrijo, ki pokaže v kakšni kondiciji so pravzaprav pljuča oziroma, kako prizadeta so.  KOPB se doživljenjsko zdravi z zdravili, ki širijo dihalne poti in s tem olajšajo dihanje, pri zelo napredovali bolezni pa potreb ujejo celo kisik. S takojšnjo opustitvijo kajenja s prilagoditvijo življenjskega sloga in disciplino pa je mogoče bolezen dobro obvladovati

A. Ž. 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media