Skupinske meditacije in zdravljenje
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Marinka Mikelj v centru João de Deus, kamor hodijo ljudje z vsega sveta.
Marinka Mikelj z Milj pri Kranju je lansko jesen že četrtič obiskala svetovno znanega brazilskega zdravilca Joãa Teixeira de Faria, ki ga imenujejo tudi João de Deus. Slovenci, ki že leta prihajajo k njemu, pa so to ime prevedli v Božji Janez. Na svojem posestvu zdravi skupinsko in s pomočjo mnogih entitet, saj se skozenj prelivajo energije številnih duhovnih mojstrov, tudi Kristusa.
Prvič je prišla k njemu skupaj z zdaj že pokojno Vido Vidmar, ki je živela v Braziliji. Marinko, ki je tudi sama zdravilka, je zanimalo, kdo je ta čudodelnik. Bila je zelo presenečena, ko jo je med veliko množico opazil in jo povabil k sebi. »Ob najinem prvem osebnem srečanju so se mi kar vlile solze, pol ure sem nepretrgoma jokala. Vprašal me je, ali se zavedam svojih sposobnosti, in pritrdila sem mu. Povedal je, da je moja naloga zdravljenje, da bom delala z entitetami tako, kot dela on, da imam velik potencial. Povedal mi je tudi, da bo ta dan, čeprav je imel ogromno ljudi, operiral le mene. Ob tem naj dodam, da nisem prišla k njemu, ker bi bila bolna, ampak da bi videla, kaj počne, kako zdravi.« Pravi, da je začutila, kako se ji je v telesu nekaj premaknilo – tako mimogrede ji je odstranil žolčni kamen. Z njo se je želel fotografirati, čeprav to sicer zelo nerad počne. Na fotografiji pa je še ena nenavadnost; v ozadju se je »pojavila« podoba Kristusa, čeprav na steni ni bilo njegove, pa tudi kakšne druge slike ne.
Ob prvem srečanju ji je zdravilec dejal oziroma skoraj naročil, da bo k njemu prišla štirikrat, saj jo je sprejel kot svojo učenko. Ob zadnjem obisku jo je že drugič določil za operacijo, tako kot njenega prijatelja in še približno 40 drugih ljudi. Pri večini so se kasneje začele reakcije, ko so morali 24 ur ležati. Nekateri so imeli neznosne bolečine, ki so se selile po telesu, spremljalo jih je potenje … potem pa je vse skupaj izzvenelo. Marinka pa ni imela težav.
Kristalna postelja
Na priporočilo Božjega Janeza je Marinka že pred leti začela hoditi na skupinske meditacije. Po zadnjem obisku pri njem pa čuti, da so te še močnejše, da skoznjo teče še več energij mnogih mojstrov, kar so začutili tudi udeleženci njene skupine v Šenčurju. Sicer »zdravi« na več načinov, tudi s posebno kristalno posteljo, ki ima sedem čistih kristalov, vsakega pa je blagoslovil João de Deus. Kristalna postelja naj bi bila povezana tudi z entitetami, s katerimi dela brazilski zdravilec.
Kristali na postelji so rezani na določeno frekvenco in so razporejeni po postelji glede na posamezne čakre (energetske centre). Barvne luči, ki so usklajene z barvami čaker, sevajo svetlobo in energijo skozi kristale ter se prižigajo in ugašajo v določenih ritmih in tako čistijo in uravnovešajo energije. Ko se posameznik »kopa« v teh energijah, kristalna postelja odpre in napolni vsako od sedmih čaker in sprošča tudi subtilnejše energije. Učinek je globoka sprostitev, Marinkini »pacienti« pripovedujejo tudi o občutku meddimenzijskega potovanja, celo pogleda v prihodnost. Na kristalno posteljo je João de Deus poslal vse, ki jih je nato »operiral«.
O svojih izkušnjah je Marinka napisala knjigo, v njej so tudi razmišljanja o življenju, ljubezni, dajanju … in o smrti. »Določena bolezen pride zato, da se človek spremeni, da uvidi svoj namen in nalogo, določene bolezni pa so karmične in so pot 'tja čez'.« Tudi za to pot se je treba pripraviti, se pomiriti sam s seboj, svojimi bližnjimi, življenjem sploh, pravi Marinka. Iz rojstnega datuma posameznika ugotovi, kdaj je bolezen karmična. Pravi, da ji številke ogromno povedo, so kot koda, s katero vstopi v dušo posameznika.
Hvaležnost, odpuščanje, veselje
Kot Marinka Mikelj opisuje v svoji knjigi Pot resnice, se je pri njej zgodil prelomni trenutek tik po rojstvu tretjega otroka, ko so ji odkrili raka na prsih in je slišala zlovešče vprašanje: »Kje ste pa hodili do zdaj?« Bila je stara komaj 30 let, imela je tri otroke, morala bi biti na višku svoje moči, pa je bila popolnoma izčrpana, brez moči in volje. »Tudi zdravljenje ni dalo pravega rezultata, zato sem neke noči prisluhnila svojemu notranjemu glasu in se odpovedala vsem zdravilom.« Tega sicer ni nikomur priznala. Še naprej je hodila na preglede in postopno se ji je stanje izboljšalo. »Zdravitelji sebi ne moremo pomagati, zato lahko rečem le, da me je rešilo zaupanje v višjo silo, ki mi je šepetala, da nimam česa izgubiti oziroma me čaka novo življenje. Tudi z zdraviteljskimi sposobnostmi.« Pravi pa, da je korenito spremenila svoje življenje – ne toliko navzven kot navznoter. Predvsem je nadzorovala svoje misli in se naučila odpuščati. Prepričana je, da je bila njena bolezen odraz njenih stisk, zamer, žalosti ... Toda nič ne pride za kazen, pravi. »Vse se nam zgodi zato, da se učimo in se izboljšujemo. S tega stališča je lahko odpustiti, pozabiti. Zato danes ljudi učim živeti.« Marinka se je nato vrnila v službo (delala je kot šivilja v Gorenjskih oblačilih), a si je večkrat vzela čas zase in tudi za prebiranje knjig, zlasti ezoteričnih. »Zdi sem mi, da sem bila ves čas vodena.«
Da ima sposobnosti, ki so dane le redkim, je odkrila že zgodaj, po moževi smrti in upokojitvi pa se je v celoti posvetila zdravljenju. Toda ni se zadovoljila s tem, kar je dobila od boga, ampak se je veliko izobraževala – bila je tako rekoč po vsem svetu. Pri Sai Babi je usvajala predvsem znanja o moči in vplivu števil, na srečanju ji je podaril zlat prstan, ki pa je »premočan, da bi ga nosila kar vsak dan«. Bila je tudi pri južnoameriških šamanih in bila navdušena nad tem, kako natančno imajo razdelane recepte in kombinacije za uživanje jutranje rose – s temi kapljicami zdravijo tudi srčne bolezni. Seznanjala se je tudi z metodo kibernetike Esenov itd. Njena doživetja so neverjetna, saj je eden izmed šamanov pokleknil pred njo in ji povedal, kako pomembno vlogo je imela v preteklih življenjih. Še neverjetnejša pa sta bila srečanje z nezemeljskimi bitji in telepatski pogovor, v katerem je marsikaj izvedela.
Čeprav je spoznala številne prakse, zdravi tako, kot zdravi João de Deus. Hvaležna je, da prek nje tečejo do ljudi v skupini (ali individualno) zdravilne energije več kot 30 mojstrov. »Biti hvaležen, biti vesel, to je prava pot. Če le lahko, obrnem vse v šalo. Veliko se smejim. Poleg tega je treba živeti v sedanjosti, misliti v sedanjosti, saj v sedanjosti ustvarjamo prihodnost! In biti moramo hvaležni,« pravi Marinka Mikelj.
