Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ZDRAVILSKA DEJAVNOST
Bralkina sestra, ki ima težko bolezen, se zadnje čase zdravi tudi pri zdravilcih. Bralka se boji, da je marsikdo med njimi »prodajalec megle«, zato jo zanima, kdo pri nas lahko opravlja zdravilsko dejavnost oziroma ali nad zdravilci sploh izvajajo nadzor.
Zdravilsko dejavnost lahko opravljajo zdravilci, ki imajo pridobljeno najmanj srednjo izobrazbo zdravstvene smeri ali najmanj srednjo strokovno izobrazbo in obenem opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin, poleg tega pa morajo imeti tudi veljavno licenco.
Nekatere dejavnosti, kot so homeopatija, kiropraktika in osteopatija, pa izvajajo le osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete, pridobljena znanja iz homeopatije, kiropraktike ali osteopatije in veljavno licenco. Zdravilci lahko uporabljajo tradicionalno kitajsko zdravilstvo, ajurvedo – tradicionalno indijsko zdravilstvo, homeopatijo in nekatere druge vrste zdravilstva. Za evidentiranje zdravilskih sistemov in zdravilskih metod ter za priznavanje zdravilskih sistemov in metod, ki se uvajajo v zdravilsko dejavnost, kot tudi za nadzor nad njimi je pristojna Zdravilska zbornica.
Zdravilec mora zdravilsko dejavnost izvajati v skladu s kodeksom poklicne etike zdravilcev in v skladu s standardi dejavnosti. Od uporabnika storitev mora pred obravnavo vselej pridobiti pisno izjavo o njegovi privolitvi v zdravilski sistem ali zdravilsko metodo. Zdravilec je dolžan obdelovati podatke o svojih pacientih v skladu z zahtevami zakona o varstvu osebnih podatkov, torej je zavezan ustreznemu varovanju tajnosti podatkov o zdravju svojih pacientov.
Prav tako je nujno, da se zdravilec pred začetkom obravnave seznani s pacientovimi zdravstvenimi težavami. Če pri pacientu posumi na hujše bolezenske znake ali poslabšanje kronične bolezni, mu je dolžan nemudoma predlagati medicinsko zdravljenje in predlog vpisati v dokumentacijo. Če ne ravna tako, je lahko kaznovan z globo za prekršek v višini med 100 in 1000 evri. Zdravilec v nobenem primeru ne sme pacienta odvračati od medicinskega zdravljenja. Če pacient tako želi, lahko osebni zdravnik poda svoje mnenje o primernosti zdravilskega sistema in zdravilske metode glede na njegovo diagnozo oziroma stanje bolezni – tako mnenje poda zdravnik brezplačno.
