Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
KRČNE ŽILE IN ZDRAVILA
74-letna bralka, ki ima težave s krčnimi žilami, sprašuje, ali lahko ob jemanju zdravila Marevan, ki ga prejema zaradi nerednega bitja srca, uporablja Venitan Forte gel. Z občasno uporabo mazila ima dobre izkušnje. Po nekajdnevnem jutranjem mazanju se ob težavah zmanjšajo bolečine, srbenje kože, manj je tudi nočnih krčev. Slišala pa je, da gela ni dobro uporabljati sočasno s tem zdravilom. Njena znanka, ki jemlje enako zdravilo, pa redno uporablja tablete iz divjega kostanja.
Bolezni ven ima že od 50 do 60 odstotkov žensk. Pojavnost narašča s številom porodov. Obstaja jasna družinska povezanost, povezava s povečano telesno težo, določenimi poklici in telesno nedejavnostjo. Zdravljenje je lahko kirurško ali konservativno. Osnovno konservativno zdravljenje je povijanje ali nošnja kompresijskih nogavic. Na voljo imamo tudi nekatera zdravila in mazila, ki bolj ali manj lajšajo bolezenske znake. Večina mazil ima v svoji sestavi izvlečke iz divjega kostanja – escin, brez heparina ali z dodatkom le-tega.
Učinkovine iz izvlečkov iz kostanja krepijo žilno steno, zmanjšajo prehod tekočine prek najmanjših žil – kapilar v tkivo, povečajo odtok po limfi in naredijo kri manj »gosto«. Na tak način lahko zmanjšajo oteklino in s tem bolečino ter občutek težkih nog. Heparin navadno uporabljamo kot podkožne injekcije za preprečevanje nastanka krvnih strdkov ali zdravljenja le teh.
Za obe učinkovini velja, da vplivata na strjevanje krvi in lahko povečata tveganje za krvavitev. Vendar je vpliv mogoč le, če ju jemljemo v obliki tablet ali heparin kot injekcije. Ob tehtanju dokazanega učinka in mogočimi zapleti (čeprav zelo redko) pri ljudeh, ki potrebujejo zdravljenje z Marevanom ali drugimi zdravili, ki vplivajo na redčenje krvi, jemanja tablet ne bi priporočala. So pa mnenja in izkušnje zdravnikov in farmacevtov različna.
V Sloveniji so mazila bolj priljubljena kot jemanje tablet. V njih je manjša vsebnost aktivnih učinkovin kot v tabletah, nanašamo jih na manjše dele telesa, tudi prehajanje v kri je drugačno, kot če pojemo tableto. Običajno jih uporabljamo takrat, ko imamo večje težave, in krajši čas. V tem primeru je res minimalna možnost, da doseže koncentracija učinkovin takšno stopnjo, da bi vplivala na strjevanje krvi ob jemanju Marevana. Če ima bralka dobre izkušnje in ji občasno nanašanje gela omili težave, ne vidim ovir, da ga ne bi uporabljala. Seveda pa velja, da ga ne nanašamo na rane in smo pozorni na morebitne reakcije kože (rdečina, srbenje, otekanje), ki kažejo, da smo lahko alergični na katero izmed sestavin.
SVETOVALNI TELEFON:
Tatjana Erjavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite jo v ponedeljek, 8. januarja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
