Dobro je vedeti | oktober '24

STAROSTNE SPREMEMBE

Osemdesetletna bralka je hvaležna, da ji je do zdaj zdravje dobro služilo. Z leti pa ima vse več drobnih zdravstvenih težav: bolečine v sklepih in hrbtenici, glavobole, mravljinčenje po rokah, težje dihanje ob naporu, hitro utrudljivost, težave pri odvajanju blata in pri zadrževanju vode ... Njena zdravnica jo je po pregledu in analizi krvi potolažila, da so to normalne starostne spremembe. Sprašuje, kako vedeti, da neka sprememba ni samo starostna in da potrebuje zdravljenje.

Dobro je vedeti | september '24

OBČUTEK LEDENO MRZLIH PRSTOV NA NOGAH 

86-letna bralka je svoje vprašanje v pisni obliki poslala na uredništvo. Njena težava je občutek ledeno mrzlih in mravljinčastih prstov na nogah. Dokler si v postelji nog ne ovije z volnenim pletom ali ogreje z grelno blazino, ne more zaspati. Če potipa stopalo, pa je presenetljivo toplo. V zadnjem času se je občutek razširil na celotno stopalo. Tudi sploh se počuti kot v nekem bolezenskem stanju. Sprašuje, ali je mogoča povezava med dogajanji in kaj lahko stori. 

Dobro počutje | julij '24

NAPADI SUHEGA KAŠLJA

62-letna bralka je marca prebolela virusno okužbo dihal. Ker kašelj dolgo časa ni prenehal, je opravila slikanje pljuč, ki je bilo brez odstopanj. Suh kašelj in težje dihanje sta se še pojačala v času cvetenja trav. Z zdravili in pršili se je kašelj delno umiril, vendar se občasni napadi kar ne nehajo. Izvidi krvi so normalni, razen povišanega kalija. Zdravila (Ampril) ji približno eno leto uspešno uravnavajo krvni tlak. Samoplačniško se bo naročila na pregled ORL in pregled pri pulmologu.

Dobro je vedeti | junij '24

O BAKTERIJI HELICOBACTER PYLORI

Spomladi zaradi povečanih alergenov v zraku pospešeno deluje tudi imunski sistem. Poveča se koncentracija histamina v telesu, ki med drugim pospeši izločanje želodčne kisline in povzroča več želodčnih težav. Predvidevam, da je bilo zato tokrat več vprašanj glede bakterije Helicobacter pylori (H. pylori). Bralce so zanimali testi za dokaz prisotnosti bakterije, zakaj je potrebno zdravljenje z dvema antibiotikoma, kdaj je smiselno preveriti uspešnost terapije, zakaj zdravniki predpisujemo različne antibiotike in ali je potrebno 14-dnevno zdravljenje. 

Dobro je vedeti | maj '24

VRTOGLAVICA 

Po preboleli covidni okužbi se je pri 85-letni bralki pojavila vrtoglavica, spremljana s slabostjo in bruhanjem. Prejela je zdravila Betaserc. Potolažili so jo, da bo to minilo, a žal ni. Vrtoglavice se pojavljajo pri hitrem gibu glave, včasih pri vstajanju, v levem ušesu ji šumi in piska, pri hoji jo zanaša. Na slikanju glave so našli tri manjše kapi, na vratnih žilah ima sklerotične obloge, dobila je slušni aparat za levo uho, ki ga ne uporablja. Krvni tlak je normalen, srčni utrip med 46 in 70 utripi na minuto. Izvidi krvi so bili brez posebnosti. Jemlje še zdravila za holesterol, aspirin in B-vitamine.

Dobro je vedeti | april '24

ZAPLETI PO OPERACIJI

Bralka je v zadnjem času veliko prebrala o zdravniških napakah. Najbolj jo je prizadela smrt bolnice po operaciji žolčnika, saj tudi sama čaka na laparoskopsko odstranitev le-tega. Zanima jo, kakšni so lahko zapleti. Ker so bolečine pod desnim rebrnim lokom stalne, slabost in bruhanje pa dokaj pogosta, verjetno druge izbire nima.

Pri dobrem načrtovanju, upoštevanju vseh podrobnosti klinične poti in v rokah skrbnega in veščega terapevta je možnost za hude zaplete majhna, vendar obstaja. Tudi še tako odlično opravljen poseg ne pomeni veliko, če mu ne sledita ustrezna nega in prepoznavanje zapletov. Sprašujem, ali je eno- ali dvodnevno opazovanje po takšnih posegih dovolj za vse bolnike. Ali je hitra jutranja vizita kirurgov, ki so z eno nogo že v operacijski dvorani, res tisto, kar bolnika pomiri? Če stoji ob kirurgu tim, ki dobro pozna in ljubi svoje delo, potem verjetno je. Njihova dolžnost je, da zaplete prepoznajo in pravočasno reagirajo. Vedno je najtežje zdraviti bolnike, ki imajo, čeprav smo »naredili vse po veljavnih priporočilih«, še vedno znova in znova težave. Prehitro jih označimo kot normalne in pretirane. Za takšne bolnike je nujno najti prostor v bolnišnicah, kjer imajo največ izkušenj, najboljšo diagnostiko in možnost posvetovanja z različnimi strokovnjaki.

Dobro je vedeti | marec '24

KORISTNOST STATINOV

Bralki je ob kontroli holesterola zdravnica svetovala jemanje statinov. Pred tremi meseci je bila skupna vrednost holesterola 5,9 mmol/l, zdaj je 7,2 mmol/l. Povišana sta tako holesterol HDL (1,9 mmol/l) kot tudi holesterol LDL (4,2 mmol/l). Redno jemlje zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in visokega krvnega tlaka. S hrano se ne obremenjuje in tudi ni pozorna na morebitne težave. Ker je slišala že veliko slabega o statinih, se za jemanje še ni odločila.  

Dobro je vedeti | februar '24

ZDRAVILA IN NEŽELENI UČINKI

Enainsedemdesetletni bralec ima sladkorno bolezen, zaradi povečanega krvnega tlaka so mu pred meseci predpisali zdravila. Tlak se je lepo uredil, je pa pri naknadnem branju navodil opazil, da teh zdravil ne smejo jemati diabetiki. Na prošnjo mu je osebni zdravnik predpisal druga, vendar tudi ta niso priporočena za bolnike s sladkorno boleznijo. Zdaj je v dilemi, ali naj jih sploh jemlje. 

Predpisati zdravila, ki so učinkovita, neškodljiva, brez neželenih učinkov ali vplivov na druga zdravila, ki jih jemljemo, je zahtevno. V navodilih, dostopnih uporabnikom, so številna opozorila in še več neželenih pojavov. Če jih zelo natančno preberemo, bomo pri sebi prav gotovo našli vsaj enega izmed opisanih neželenih pojavov in mogoče več razlogov, zakaj jih ne bi smeli jemati. Zdravnik ima prav gotovo širši pogled na zdravljenje z njimi. Pri zdravilih je pomembno, kakšno je delovanje ledvic, kar pogojuje pravilen odmerek zdravila.

Dobro je vedeti | januar '24

PLJUČNA EMBOLIJA

Bralko so zaradi težave z dihanjem pred pol leta sprejeli v bolnišnico, ker je prebolela pljučno embolijo. Dobila je zdravila za redčenje krvi. Trenutno se dobro počuti, skrbita pa jo otečeno desno stopalo in otečen del goleni. Ali je zatekanje lahko znak popuščanja srca ali motenj v delovanju ledvic? Ima sladkorno bolezen, preveliko telesno maso ter povečan očesni tlak. Ali pa so za zatekanje nog morda krive kapljice za zdravljenje glavkoma? Pred nastankom pljučne embolije si je zvila desni gleženj in je zaradi bolečin deset dni pretežno ležala. Zanima jo, kako dolgo bo morala jemati zdravila.

Dobro je vedeti | december '23

ODVAJANJE MEHKEGA BLATA

Triinosemdesetletni bralec ima sladkorno bolezen. Ker je imel pri jemanju zdravil neželene učinke, se v zadnjem letu zdravi samo z dieto. Vrednosti krvnega sladkorja so okoli 7 mmol/l. Njegova glavna težava je pogosto odvajanje redkega blata. Barva in vonj blata sta normalna, ni videti krvi ali sluzi. Ker se to pojavlja že ves mesec, ga skrbi. Apetit ima dober, pije veliko tekočine, za sladkanje uporablja sladila.

Najpogostejši vzroki drisk so virusne in/ali bakterijske okužbe. Navadno so kratkotrajnejše, povezane še z drugimi splošnimi simptomi (vročina, slabost, bruhanje, bolečine in krči v trebuhu). V starosti je kar pogosto pomanjkanje encima, ki razgrajuje laktozo, tako da nastane driska po uživanju mleka ali živil, ki vsebujejo laktozo. Drisko lahko povzroča tudi preobčutljivost za gluten. Včasih smo mislili, da je to samo bolezen mlajših, vendar jo zdaj kar pogosto odkrijemo tudi v starosti. Tudi različne alergije se lahko kažejo z drisko. Driska je lahko povezana z različnimi boleznimi črevesja, vendar so običajno prisotni še drugi simptomi, spremljani s sluzavim ali krvavim blatom, hujšanjem in bolečinami.