Ni poroke brez dimnika
V staroslovenski vasi so bili starši tisti, ki so ženili ali možili svoje hčere in sinove. Ljudsko ženitovanjsko pravo jim je dajalo vso pravico odločanja o porokah. Pri tem je veljalo predvsem pravilo, da bajte ne morejo k gruntom in grunti ne k bajtam. Revni in bogati niso za skupaj – to grenko pravilo je mladim jemalo pravico do poroke iz ljubezni.
Starši so hiteli predvsem z možitvijo hčere, saj so se bali, da bi ostala neomožena in tako ostala pri hiši za teto, zato: Ženi sina, kadar hočeš, ženi hčer, kadar moreš!
Pri tem pa je bilo treba mladim zagotoviti streho nad glavo: Najprej štal'ca, pol pa krav'ca.
Najpomembnejši del ljudskega ženitovanjskega prava je bilo vsekakor vprašanje premoženja. Dota je poročno darilo, ki ga dobi dekle od svoje hiše. To so lahko živina, zemlja, denar, vse, kar naj bi pripomoglo h gospodarstvu mlade družine. Vendar slovenska ljudska duša ni sprejela dote kot nekaj, kar bi prineslo srečo v življenju. To potrjuje vrsta pregovorov:
Kdor denarja priženi, svojo voljo zaženi.
Dota je zmota.
Dota gre po potu, vrag ostane v kotu.
Kdor vzame ženo zaradi blaga, se nameri na vraga.
Nevesta bogata je rada rogata.
Kar je priženjeno, je rado ogrenjeno.
Tudi fantovska pesem je enakega mnenja:
Saj dote velike – je jest ne želim, samo da dekle prijazno dobim.
Nočem bogate, kot žlahta me sil', mi štela bo zlate pri vsakem kosil'.
Kljub vsemu ima revščina svoje trde zakone, zato je ljubezen težko premagovala pregrajo, ki je stala med hišo in kajžo.
Poroka je bila povezana z lastnino tudi po zakonu, ki ga je izdala Marija Terezija. Noben fant se ni smel ženiti, če ni imel v hiši zidanega dimnika. Ta zakon je bil napreden, saj so leseni dimniki in slamnate strehe pomenili večno nevarnost ognja. Pa vendar je marsikateri fant ostal brez družine, saj je bilo nekaj opek marsikomu nedosegljivo premoženje.
Ena izmed starih ženitovanjskih šeg je zahtevala, da je fant očetu, ki ga je šel prosit za hčerino roko, prinesel pleteno košarico s hlebcem kruha. Če je oče oboje sprejel, je fant dobil nevesto, če pa je kruh vzel, košarico pa vrnil, je ostal brez neveste. Še danes lahko zavrnjen snubec ali tudi zavrnjen plesalec dobi košarico.
Vrsta pregovorov še spremlja ženina in nevesto ob njuni odločitvi.
Če želiš, da te obrekujejo – se oženi, če želiš, da te hvalijo – umri!
Moža je laže dobiti kot obdržati.
Žena moža naredi ali pa skazi.
Kdor dolgo izbira, izbirek dobi.
Kjer žena klobuk nosi, mož bolj slabo kosi.
Mož zgradi hišo, žena ustvari dom.
Pridna žena tri vogle podpira.
