Prva žrtev prve svetovne vojne na naših tleh

Zgodbe | feb. '18

Grofica je bila med ljudmi zelo priljubljena.

Za grofico Lucy Christalnigg sta bili značilni vsaj dve lastnosti: rada je imela hitro vožnjo in aktivno je delovala v okviru Rdečega križa, pri čemer je njena dejavnost na tem področju presegala naloge, ki jih je imela kot odbornica te organizacije. Ironija usode je, da jo je prav to dvoje povezalo v splet nesrečnih okoliščin in je postala prva žrtev prve svetovne vojne na Slovenskem.

Izhajala je iz avstrijske plemiške družine Bellegarde. Z možem grofom Oskarjem Christalniggom, koroškim plemičem in slovenskim rodoljubom, sta živela v Celovcu, veliko časa pa sta prebila tudi na Goriškem. Njeno izrazito nagnjenje do hitre vožnje bi bilo nenavadno celo v današnjih okoliščinah, zato si lahko samo predstavljamo, kako je šele izstopalo pred več kot stotimi leti. Grofica se namreč ni zadovoljila samo s tem, da je vozila avtomobil: njena strast so bile avtomobilske dirke, ki se jih je udeleževala z velikim uspehom. Tudi ko ni bila na dirki, se njena vožnja ni umirila, in če je z lahkoto darovala v dobrodelne namene, ji je bilo odveč plačevati globe za preseženo dovoljeno hitrost. Morda bi jo pot kdaj zanesla tudi v pilotsko kabino, kajti z zanimanjem je opazovala podvige bratov Rusjan, ki sta jih izvajala v bližini Gorice v Italiji. V Rožni Dolini, le streljaj oddaljeni od Gorice, je našla svoj drugi dom. Znano je, da je bila Gorica z okolico priljubljeno letovišče avstrijske aristokracije, veliko pa jih jo je po upokojitvi izbralo za svoje stalno bivališče. Navduševali so jih milo podnebje, parki, v bližini je bilo umetno jezero.

Upoštevanje ukazov

Grofica Christalnigg je pogosto potovala med Celovcem in Gorico. V začetku avgusta 1914 je bil promet po cestah strogo nadzorovan, ker se je oblast bala, da bi Francija čez avstrijsko ozemlje pošiljala velike vsote denarja v zlatu v Srbijo ali Rusijo. Orožnikom in črnovojnikom je bilo naročeno, da morajo streljati, če se avtomobil na njihov poziv ne ustavi. Grofica si je v skladu s svojo neučakano naravo izgovorila prosto pot, o čemer so stražarjem poslali posebno obvestilo, ki pa je do straže blizu vasi Srpenica na Bovškem menda prišlo prepozno. Nesporno je, da je bila pot tistega zanjo usodnega 10. avgusta 1914 povezana z njeno dejavnostjo pri Rdečem križu, saj je kupila avtomobil, ki naj bi služil kot rešilni voz. Orožniki blizu Srpenice so ravnali na podlagi njim znanih ukazov: grofico so skušali ustaviti, toda ker se na njihov poziv ni odzvala, je eden od njih streljal in jo zadel v glavo. Bila je na mestu mrtva. Menda je držala nogo na zavori, kar sproža ugibanja, da je pričakovala, da jo bodo spustili mimo.  

Kamniti križ ob cesti Tolmin-Bovec še priča o tragediji.

Nesreča je imela v medijih velik odziv, kar priča o tem, da je bila grofica Lucy Christalnigg znana in pomembna osebnost. Na kraju, kjer je umrla, so še istega leta postavili spominsko obeležje. Kamniti križ priča o nesrečni usodi grofice, ki je pokopana na Gosposvetskem polju na Koroškem.

Kakor da ne bi bilo dovolj nesrečnih naključij, je bil ukaz o ustavljanju vseh avtomobilov in streljanju v primeru neubogljivosti kmalu po nesrečnem dogodku preklican, o denarju, ki je bil povod za ukaz, pa ni bilo ne duha ne sluha.

N. Š.


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media