Azijsko mesto mačk

Prosti čas | feb. '18

Mošeja sredi mesta.

Kuching je prestolnica največje malezijske zvezne države Saravak, ki leži na severozahodu otoka Bornea. V slikovitem mestu živi približno 325 tisoč ljudi, malo pa je mest v Maleziji s tako pestro, razgibano in celo romantično zgodovino. Domačini so ponosni na kraj, kjer živijo, in radi pozdravljajo obiskovalce z vsega sveta, saj jim lahko veliko pokažejo in ponudijo. Kuching je v prevodu mesto mačk in mačke – takšne in drugačne, žive ali ustvarjene z umetniškimi rokami – srečujete povsod.

Kaj je tisto, kar najprej pritegne pozornost? Vsi stiki in pogovori domačinov s tujci so dogajanja z nasmehi. Človek, naj bo še takšna mila jera, se po nekaj dneh druženja z domačini spremeni, razpoloženje se mu lahko iz otožnega spremeni v nadvse radostno. Dobre volje postane tudi doma, ko se spomni na kakšno osebo z Bornea …

Kuching obiskovalca hitro osvoji. Slikovitost različnih kultur in ver, ki si niso napoti, temveč se neverjetno dopolnjujejo, se ne kaže le med sprehodom po mestu, pri srečevanju in klepetu z ljudmi, oblečenimi v različna oblačila, temveč se pestrost življenja kaže tudi ob obiskih številnih muzejev na obeh straneh reke Sungai.

Mestne zanimivosti

Za sprehod po mestu si je treba vzeti kar nekaj časa, saj je vse zanimivo – od tržnic in najrazličnejših trgovinic, vožnje z barko po reki in obiskov številnih muzejev do radovednega sprehajanja po večnadstropnih trgovskih hišah, posedanja v bifejih in opazovanja prikrite razposajenosti mimoidočih mladenk. Kuching ni mesto za opazovanje iz kakšnega avtobusa, temveč je kraj, kjer je treba vzeti pot pod noge. In se pogosto ustavljati. Osrednja točka življenja in turističnega dogajanja je reka Sungai, ki mesto sicer deli, a hkrati tudi povezuje in ga naredi še zanimivejšega. Na obeh straneh reke so namreč tudi pisane zgodovinske zgradbe in z njimi povezane zgodbe.

Bivališče ob reki na obrobju Kuchinga

Severno, nedaleč od mesta, se številne reke izlivajo v Južnokitajsko morje, kraj pa je zaščiten nacionalni park. A strokovnjaki za zeleno naravo so se odločili, da je dovolj poplavljanja, ki onemogoča normalno življenje domačinov, predvsem pa razvoj turizma, ki mu posvečajo veliko pozornosti. Rekam so določili stalne struge, velika poplavna področja, ki so polna nevarnih zverinic in celo krokodilov, so zasipali z blatom in zemljo, med rekami pa začeli nasajati mangrove, vrste listavcev, ki rastejo na obalnih tropskih močvirnih tleh. Zakaj prav ta drevesa? »Ker gozdovi mangrov niso le skladišča ogljika in vir biotske raznovrstnosti, temveč zelo dobro vplivajo tudi na vzrejo in razvoj najrazličnejših vodnih živalic in organizmov pa tudi na njihovo prehrano. Narodni park ob reki nad Kuchingom meri 6.610 hektarjev, na novo smo do konca leta 2015 posadili več kot 178 tisoč sadik,« je povedal vodja moštva, ki se s sodelavci uspešno loteva zadane naloge trajnostne ohranitve in uporabe območja v različne namene – od gospodarstva do turizma.

Mačji muzej

V mestu so se odločili, da bodo imeli dve občini. Južno od reke živijo predvsem domačini, Indijci in Kitajci, severni del pa je pretežno muslimanski. Večji del mestnih zanimivosti je strnjenih v južnem delu. Sicer so v mestu na ogled muzeji muslimanske zapuščine, etnologije, umetnosti, zgodovine tamkajšnjih živali in rastlinja, tekstila, kitajske zgodovine, domače naftne industrije, muzej 40-tisočletne zgodovine podzemne jame Niah, muzej domačih krajevnih skupnosti, zgodovinski muzej v utrdbi Margherita …

Mačke na vhodu v središče mesta

Mesto Kuching se v prevodu imenuje – mačka. Druga možnost, pravijo domačini, je tudi kitajska beseda kochin, ki pomeni pristanišče. Toda mestni veljaki so ustvarili enakozvočnico za vse v tej povezavi in zdaj prodajajo mesto in njegov ugled kot mačje mesto. V ta namen so po mestu postavili številne kipe mačk.

Odprli so tudi mačji muzej, ki je, kot pravijo domači turistični viri, prvi takšne vrste na vsem svetu. Zbirka najrazličnejših razstavnih predmetov, povezanih z mačkami, je še en jasen znak, da so bile te živalce že od nekdaj nekaj posebnega in so imele nemajhno vlogo v človekovem življenju. Mačji muzej je v pritličju občinske stavbe na vrhu hriba Bukit Siol, s katerega se razprostira slikovit pogled na vse strani. Zamisel o njegovi postavitvi pripisujejo predvsem nekdanjemu predsedniku saravaške vlade in njegovi ženi.

Muzej sestavljajo štirje večji razstavni prostori, v katerih je več kot štiri tisoč ročno izdelanih izdelkov. Risbe, kipci, takšni in drugačni uporabni izdelki in spominki z vsega sveta – od vsakovrstnega kiča in skoraj neokusnih izdelkov brez umetniške vrednosti do zanimivih in na oko všečnih umetniških stvaritev, zgodovinskih pregledov, zapisov in fotografij najbolj znanih mačk v novejši zgodovini človeštva ter tudi najbolj znanih ljubiteljev teh kosmatih in brkatih bitij: Alberta Einsteina, Abrahama Lincolna, Winstona Churchilla, filmske zvezde Brigitte Bardot ... Razstavni oddelki so urejeni tematsko, na primer mačke v malajski družbi, mačke v kitajski umetnosti ali mačke na jedilnem priboru.

Domača hrana in festivali

Domačini in obiskovalci mesta si lahko privoščijo pisano izbiro jedi iz različnih kuhinj. Stara kitajska četrt in številne tržnice znajo pritegniti obiskovalce. Slikoviti so kitajski templji, za ogled sta privlačna indijska mošeja in razgibano življenje ob reki, vmes pa številne stojnice, kjer se je mogoče na vsakem koraku odžejati in najesti.

Mestna tržnica

Med juhami je najbolj priljubljena laksa. To je precej začinjena in neredko dokaj slana ribja juha z zelenjavo, rezanci, kislo tamarindo, ki je plod tropskega drevesa, dodajo še omako iz kozic in testa. Priljubljena stara jed še iz časov etnične skupine Orang Ulu je lanau. Mlada stebla gomoljaste rastline, ki je podobna špargljem, popražijo s čebulo in česnom in postrežejo s piščancem. Kot sladica je priljubljen večplastni kolač kek lapis, za njegovo pripravo je treba imeti moko, jajca in maslo, dodajo pa še različno sadje – mango, borovnice, melone ...

Vinorodnih krajev tam ni, na voljo je uvoženo pivo, ker pa imajo zelo veliko riževih polj, pa tamkaj pridelujejo tudi tuak, vino z nizko stopnjo alkohola, ki je pridelano iz riža, kvasa, sladkorja in vode. Vino vre mesec dni in je dokaj priljubljeno kot aperitiv ali ob sladicah. 

V mestu in njegovi okolici se vsako leto zvrsti kar nekaj dogodkov in prireditev, ki so bolj ali manj povezani z nadvse uspešnim spodbujanjem turizma. Najodmevnejši je mednarodni festival glasbe z vsega sveta, ki se vsako poletje odvije nedaleč od mesta, in sicer v slikoviti in izjemno zanimivi zgodovinski kulturni vasi ob vznožju gore Santubong in obali Južnokitajskega morja. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi festivale plesa, džeza, riža, posebej zanimive so žetve, ki predstavljajo posebnosti načina življenja različnih plemen. Prirejajo tudi ribolov v globokem morju, različna tekmovanja, povezana z morskimi športi, regatami in jadranjem, dneve plezanja na tamkajšnje gorske vrhove in maraton s poudarkom na zdravju. 

Besedilo in fotografije: Drago Vovk


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media