Pisave od Trubarja do današnjih dni

Zgodbe | feb. '18

Dušna paša iz leta 1830 ...

Takrat ko je Primož Trubar spisal prvo knjižico v našem jeziku, so nekatera druga evropska ljudstva že brala drame in romane, da Grkov, Rimljanov in drugih še starejših kultur niti ne omenjam. A tudi naša pisava je doživljala zanimiv razvoj.

V roke mi je prišla Dušna paša Friderika Barage, ki jo je napisal v Prešernovih časih. Pritegnili sta me tako pisava kot vsebina, saj sem v bohoričici do zdaj bral le Prešernovo Zdravljico, ki je tudi pisal v njej. Primož Trubar je svoj Katekizem, prvo slovensko knjigo na 244 straneh, napisal leta 1550, natisnili so jo v gotici. V njej je svoje rojake prvič imenoval Slovenci in tako utemeljil slovenščino kot knjižni jezik. Kasneje je začel pisati v bohoričici – po rojaku Adamu Bohoriču, ki je v knjigi Arcticae horulae (Zimske urice) določil pravopisna pravila za to pisavo in uvedel sičnike in šumnike v kombinaciji z gotico, kakor je videti na prvi fotografiji.

... in iz leta 1905.

Naj vendarle napišem še nekaj o Frideriku Baragi, ki se je rodil na Dolenjskem leta 1797, študiral najprej pravo na Dunaju in potem teologijo v Ljubljani, kjer je leta 1828 napisal molitvenik Dušna paša za kristjane, kteri žele v duhu in resnici Boga moliti. Knjiga je bila natisnjena kakopak v bohoričici leta 1830 v Ljubljani in je bila naprodaj – kot je natisnjeno – per Janezu Klemenzu, bukvovezu. Leta 1830 je Friderik Baraga odšel v Ameriko misijonarit med Indijance. V Ohiu je bil posvečen v škofa, domačine pa je poučeval tudi o sajenju sadnega drevja. Umrl je v Ameriki.

Bohoričico so na Slovenskem uporabljali kar dobrih 200 let in v času do uveljavitve gajice – po Ljudevitu Gaju, Hrvatu, rojenem leta 1809. Njegovo najpomembnejše delo je Kratka osnova horvatsko-slovenskog pravopisanja, ki je v dvojezični obliki izšlo leta 1830. Gajico smo tudi Slovenci kmalu usvojili in jo s strešicami na c, s in z uporabljamo še danes. V času med bohoričico in gajico, ki se je uveljavljala proti koncu 19. stoletja, sta se na Slovenskem poskušali razviti še metelčica in dajnčica, ki pa sta bili kratkega diha, saj sta razvneli le tako imenovano črkarsko pravdo ali slovensko abecedno vojno. Povzročili so jo Jernej Kopitar ter njegova učenca Metelko in Dajnko s svojima pisavama na eni strani ter France Prešeren in Matija Čop na drugi strani. Trajala je dobri dve leti, začenši leta 1831. Onadva ter Andrej Smole in Miha Kastelic kot urednik so začeli izdajati prvi slovenski pesniški almanah Kranjska čbelica, ki pa je izšel le petkrat v letih med 1830 in 1848.

Hkrati s prvim molitvenikom, ki je izšel tik pred Baragovim odhodom v Ameriko, mi je prišla v roke nova izdaja njegove Dušne paše za kristjane, ki jo je izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu leta 1905 že v naši sedanji pisavi.

 

Besedilo in fotografiji: Jože Praprotnik


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media