Zbral je Fante s Praprotna

Prosti čas | feb. '18

DOBRE STARE VIŽE

»Pojem že od mladih nog, dobrih 61 let. Začeli smo leta 1956, ko nas je mladince, stare od 16 do 18 let, zbral naš pevovodja Franc Potočnik in smo prvič nastopili na proslavi ob koncu šolskega leta. Devet nas je bilo v tem mladinskem pevskem zborčku,« se spominja mladostnih pevskih časov Andrej Bergant, ki ga vsi poznamo predvsem po njegovem izjemno uspešnem petju v skupini Fantje s Praprotna. 

Že skoraj legendarno Praprotno je v Selški dolini, na poti od Škofje Loke proti Železnikom. In prav tam se je začela zgodba o znamenitih pevcih, ki so se kasneje pridružili triu Lojzeta Slaka in z njim ostali vse do zadnjega godčevega diha.

Mladi pevci so se kmalu po prvih nastopih vključili tudi v cerkveni moški pevski zbor, najbolj zagnani so se zbirali kar sami in oponašali Fante na vasi, pevce, ki so tedaj kraljevali na valovih Radia Ljubljana. Februarja 1962 so kot Fantje s Praprotna v Železnikih nastopali v oddaji Pokaži, kaj znaš in tam gladko zmagali. Štiriglasno petje jih je tako rekoč zasvojilo. Peli pa so predvsem ljudske pesmi, kot so Moja kosa, Dečva je činglca, Že zvončki tam v dolinci … Takrat so jih znali kar okoli 60.

Leta 1963 so v kvintetu prvič nastopili na Radiu Ljubljana in leta 1964 so dobili vabilo za snemanje za arhiv ljubljanskega radia. »To je bila največja nagrada, ki smo jo lahko prislužili za uspehe v oddajah Pokaži, kaj znaš,« se spominja najstarejši fant s Praprotna.

Kasneje so z dvema skladbama redno prepevali ob 14. uri v Kmetijski oddaji in nekoč jih je slišal in videl peti Lojze Slak …

Gorenjci in Dolenjec s svojim triom so tako prišli skupaj na prvo vajo. »Lojzeta in njegove prve pevce smo zelo dobro poznali z radia in bili so nam všeč, zato smo šli na preizkušnjo z velikim spoštovanjem. Nismo vedeli, ali bomo primerni ali ne, potem pa je bilo rečeno, da bodo naslednje vaje čez nekaj dni. Gotovo bi bili prikrajšani za marsikaj lepega, če prva vaja ne bi uspela, saj je z našim druženjem nastala svojevrstna glasbena zvrst z diatonično harmoniko, ki ima drugačen zven, in našim petjem, ki je dopolnjevalo zvok harmonike. Spomin na prvi skupni nastop ne bo nikdar pozabljen. Občutek je bil božanski, čeprav smo bili tedaj še zelo zadržani, strogi do sebe. Nikdar, tudi danes, si nismo domišljali, da smo kaj posebnega,« obuja lepe spomine Andrej Bergant. Strokovno plat njihovega dela v ansamblu je prevzel kitarist Niko Zlobko, ki je bil zelo usposobljen in jih je dobro naučil vsega potrebnega, skrbel pa je tudi za notne zapise in priredbe ljudskih in Slakovih skladb.

Leta 1965 so posneli prvo gramofonsko ploščo, potem pa se je začelo resno delo – jeseni, spomladi in ob vseh praznikih so imeli koncerte, poleti pa so igrali na veselicah. 

Peli in igrali so v letalu

»Leta 1970 smo dobili povabilo za nastope po ZDA in Kanadi, dva meseca in pol je trajalo koncertno popotovanje. Dve leti kasneje smo šli tudi v Avstralijo, nastopali smo po Evropi, v glavnem pa smo peli in igrali našim izseljencem, ki so nas poznali z Radia Ljubljana in so nas želeli slišati tudi v živo. Najbolj čustveni nastopi so bili prav pri naših rojakih kjer koli na zemeljski obli,« se Andrej spominja starih lepih časov.

Ko so prvič leteli proti Ameriki, so z enakimi oblekami vzbudili pozornost pri potnikih v letalu. Beseda je dala besedo in na željo potnikov so zapeli in zaigrali kar dobesedno visoko nad oblaki. Glasbena pot jih je zanesla tudi na veliko ladjo, ki je potnike peljala po Karibskem morju, imeli so po dva nastopa na dan v dvorani, namenjeni samo njim. Nastopali so tudi v Nashvillu, kjer so pokazali, kakšna je naša kantriglasba, in tudi na Floridi v Disneylandu.

 Nepričakovane reči, presenečenja? »Na odrih ni bilo presenečenj! Vse smo imeli tako dobro naučeno, pripravljeno, v ansamblu je vse teklo tako kot na vajah in številnih nastopih. A če pomislim na potovanja, dogodivščine na letališčih in carinah, bi lahko o tem govorili ure in ure!«

Vsako leto so posneli najmanj eno gramofonsko ploščo, včasih celo dve, in tudi mnogo televizijskih oddaj in 14 predstav Boš videl, kaj dela Dolen'c. Z Lojzetom Slakom so sodelovali kar 47 let.

Brez Lojzeta

Leta 2012 so Fantje s Praprotna – že po slovesu od Lojzeta Slaka – ponovno nastopali po ZDA in Kanadi. O nadaljevanju glasbene poti Andrej pove: »Lojzetov odhod je bil za nas nekaj groznega. Kljub njegovim besedam, naj nadaljujemo, nismo vedeli, ali naj nehamo peti in se prepustimo žalosti. Pa smo nekako zbrali pogum in poskusili nadaljevati. Odločili smo se za malce drugačno pot, kar zadeva spremljavo, prav zato, da nismo posnemali tistega neponovljivega, kar smo imeli z Lojzetom. Poznali smo Igorja Podpečana, z Lojzetom smo že snemali v njegovem studiu, in to je hitro steklo, saj je izkušen glasbenik. A ima klavirsko harmoniko, kar je bistveno drugače.«

Od vseh, ki so bili nekdaj pevci in godci v triu Lojzeta Slaka, so živi le še naš sogovornik in Janez Dolenc ter kitarist Niko Zlobko. »Da vse te tegobe preživiš, te rešuje le še delo. Meni in Janezu sta se zdaj kot pevca pridružila Igor Podpečan in Matej Mastnak. Se kar dobro ujamemo, Igor pa ima tudi precej dobrih zamisli,« je zaključil svojo starejšo in tudi najnovejšo glasbeno zgodbo Andrej Bergant, prvi tenorist Fantov s Praprotna. 

Drago Vovk, foto: D. V. in osebni arhiv ansambla