Neustrezna očala povečajo tveganje padca
mag. Peter Golmajer, dr. med.
Težave zaradi starostne slabovidnosti (presbiopije) se začnejo pojavljati že med 40. in 45. letom starosti. Oftalmolog mag. Peter Golmajer, dr. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana svetuje, da ob poslabšanju vida ali drugih težavah z očmi obiščemo očesnega zdravnika, ki bo preveril, ali nimamo kakšne resne očesne bolezni, in določil pravilno dioptrijo na obeh očesih. Pregled je priporočljiv tudi, ker je dioptriji lahko pridružen še astigmatizem.
Komu pregled zaradi večjega tveganja še posebej priporočate?
Pregled pri zdravniku specialistu oftalmologu je priporočljiv pri vsakem poslabšanju vida ali drugih očesnih težavah in tudi pri nekaterih drugih obolenjih, na primer pri povišanem krvnem tlaku, sladkorni bolezni, če je v družini zelena mrena ali kakšna druga očesna bolezen, ki se dedno prenaša.
Ali je za tak pregled potrebna napotnica?
Za osnovni pregled zavarovane osebe pri oftalmologu samo zaradi ugotavljanja vida oziroma za predpisovanje očal napotnica osebnega zdravnika ni potrebna. Na pregled se naročimo pri enem izmed zdravnikov oftalmologov. Če potrebujemo podrobnejši pregled pri zdravniku specialistu zaradi morebitnih težav z očmi, pa bomo potrebovali napotnico osebnega oziroma družinskega zdravnika, pri otrocih pa napotnico pediatra.
Si lahko ljudje pomagajo s cenejšimi očali, kupljenimi v trgovini? Če na primer očal ne uporabljajo ves čas, ampak samo za branje, ali je izjemoma tudi to »dovoljeno«?
Če oftalmolog ugotovi, da je dioptrija na obeh očesih enaka in ni ugotovljen astigmatizem, si lahko pomagamo tudi z očali, kupljenimi v trgovini. Naj bodo to bolj rezervna očala, ki jih ne uporabljamo daljši čas. Za resno delo pa naj bodo očala, ki so izdelana pri optiku, so iz boljših materialov in tudi s pravilno medzenično razdaljo.
Na koliko časa je treba očala menjati oziroma hoditi na pregled, tudi če ne opazimo slabšanja vida?
Za ljudi, ki nosijo očala, priporočamo obisk pri oftalmologu vsaj vsaki dve leti ali takoj ko se pojavijo težave ali poslabšanje vida. Za uporabnike kontaktnih leč pa je priporočljivo opraviti redne kontrole in pregled oči vsako leto.
So nova očala vedno povezana z velikimi stroški?
Ne nujno, če imamo sklenjeno tako obvezno kot tudi dodatno zdravstveno zavarovanje. Do očal na naročilnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, torej na recept, smo kot zdravstveno zavarovana oseba upravičeni, če izpolnjujemo pogoje, ki jih ugotovi oftalmolog. Pravico imamo do očal (stekla in okvirji) v cenovnem standardu, ki ga je določil ZZZS. Če želite nadstandardna očala (na primer dražji okvir, stanjšana stekla), bo optik pri plačilu priznal znesek, ki vam pripada na podlagi zdravstvenega zavarovanja, in sicer v višini cenovnega standarda ZZZS.
Opozoriti pa velja, da je za pridobitev brezplačnih očal treba imeti sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj obvezno zdravstveno zavarovanje krije le 10 odstotkov vrednosti standardnega pripomočka za vid, 90 odstotkov pa dopolnilno zavarovanje.
So tudi ob presbiopiji kakšne alternative očalom? Operacije?
Danes se ljudem, ki trpijo za starostno slabovidnostjo oz. presbiopijo in želijo ali morajo imeti jasen vid na vseh razdaljah, odpira veliko več možnosti kot nekoč. Očesni zdravnik vam bo po pregledu in ustreznih meritvah priporočil očala ali pa kontaktne leče, ki so ustrezne za vas, in vas seznanil tudi z možnostmi operativnih posegov.
Veliko ljudi uporablja bifokalne ali pa multifokalne kontaktne leče. Nekateri uporabljajo leče ves dan, vsak dan, medtem ko drugi uporabljajo leče le pri športu in ob posebnih priložnostih. Obstajajo multifokalne kontaktne leče ali pa operacije z vstavitvijo znotrajočesne multifokalne leče.
Laserske operacije pa so praviloma bolj primerne za kratkovidne in daljnovidne ljudi med 20. in 40. letom, ki imajo stabilno dioptrijo vsaj dve leti. Starostno slabovidnost pa odpravljamo z vstavitvijo posebne večžariščne (multifokalne) leče, ki omogoča, da dobro vidimo tako na blizu kot na daleč. Najprimernejši kandidati za takšen poseg so tisti, ki se jim starostna slabovidnost pojavi ob predhodni dioptriji, kratkovidnosti ali daljnovidnosti.
Katera očala praviloma ljudem predpisujete zaradi starovidnosti: bralna, bifokalna, multifokalna, progresivna očala? Kakšne so razlike?
Če ljudje potrebujejo očala za gledanje tako na daljavo kot tudi na bližino, za branje, so najbolj primerna progresivna oziroma multifokalna očala. V primerjavi z bifokalnimi očali, ki imajo dioptrijo za daleč in »okence« za bližino, pri progresivnih oz. multifokalnih očalih tega prehoda ni videti. Takšna očala ljudem omogočajo poleg ostrega vida na daljavo in bližino tudi jasen vid na vseh vmesnih razdaljah. Tako ljudem ni treba več stalno menjavati očal. Pri tem je izjemnega pomena tudi izbira pravega, kakovostnega stekla.
So neustrezni pripomočki za vid oziroma slab vid lahko vzrok za padce?
Ne samo za padce, tudi za druge težave, kot so glavoboli, vrtoglavice, očesne bolečine, utrujenost oči, solzenje. Delež se povečuje, saj si ljudje kupujejo očala brez pregleda kar na pošti, v lekarni, trgovinah, na spletu ... Še več težav se pojavlja pri ljudeh, ki nosijo kontaktne leče in si jih brez pregleda kupujejo na spletu, kjer so praviloma cenejše. Treba je poudariti, da s tem ni nič narobe, če kupite kontaktne leče z dioptrijo in parametri, ki so bili ugotovljeni pri pregledu pri zdravniku specialistu oftalmologu.
Kolikšen delež ljudi pa pravzaprav doleti presbiopija? Vse?
Težave zaradi starostne slabovidnosti (presbiopije) se začnejo pri vseh ljudeh pojavljati med 40. in 45. letom starosti. Glede na dioptrijo, ki jo imajo za gledanje na daleč, pa nekateri te težave opazijo hitreje, nekateri pa malo pozneje. Tudi potrebe povzročijo nastanek težav (na primer tisti, ki potrebujejo pri delu zelo drobne zadeve, bodo opazili težave hitreje kot tisti, ki potrebujejo oči bolj za branje časopisa in delo z računalnikom, kjer so črke malo večje in fokus daljši. Tako med 40. in 45. letom starosti večina ljudi potrebuje očala za branje ali pa si mora zaradi spremembe vida izbrati drug način korekcije, primeren tudi za bližnje razdalje. Če ste kratkovidni (miopija), boste ugotovili, da morate za branje knjige oziroma delo na blizu sneti očala ali odstraniti kontaktne leče.
Je treba na pregled pri oftalmologu dolgo čakati?
Čakalne dobe so v zdravstvenih zavodih zelo različne. Na pregled pri oftalmologu v javni zdravstveni mreži se lahko čaka ponekod tudi do 12 mesecev. Pomembno pa je, da si zdravnika oftalmologa lahko izberete kjer koli, zato velja preveriti čakalne dobe pri posameznih izvajalcih. To lahko storite na spletnem portalu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Okulistične preglede ponujajo v sklopu svoje dejavnosti tudi optiki. Čeprav so ti pregledi večinoma brezplačni, pa vam oftalmolog, ki ne deluje v javni zdravstveni mreži, ne more izdati naročilnice Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato ne boste mogli dobiti očal brez doplačila oziroma ne boste mogli uveljaviti zneska, ki vam pripada za očala iz naslova zdravstvenega zavarovanja.
Očala na recept
Očala na recept lahko dobi vsak, ki ima sklenjeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter ima eno od okvar ali bolezni oči, ki jih določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Treba je obiskati zdravnika specialista oftalmologa (okulista), ki je vključen v javno zdravstveno mrežo (javni zdravstveni zavod ali pa zasebnik s koncesijo), ki po pregledu izda naročilnico za pripomoček za vid. Očala za gledanje na daljavo lahko dobimo na recept na vsaki dve leti, otroci do dopolnjenega 15. leta pa vsako leto. Očala za bližino (bralna očala) zavarovancem pripadajo šele po dopolnjenem 63. letu starosti.
