Upokojitev je pomembna življenjska prelomnica

feb. '18

STARANJE V SLOVENIJI

Ko se človeku približuje upokojitev, jo osvetljujejo velika pričakovanja, osenčena pa je tudi z bojaznimi. Komu se po desetih letih bolj uresničijo dobre želje in komu bolj strahovi? V prejšnji številki smo prikazali spoznanja o življenjskih prelomnicah, zlasti to, da je vsaka prelomnica križišče, ko se naša življenjska pot razcepi: ena izmed poti vodi v nov razvoj, druga v slabšo kakovost življenja kot pred prelomnico. Tudi po upokojitvi se nekaterim življenje obrne na bolje, drugim na slabše. Iščimo torej po raziskovalnih spoznanjih odgovore na to pomembno vprašanje.

Danes je upokojitev najopaznejši prehod iz srednjih let v tretje življenjsko obdobje; mena, osamosvajanje otrok in staro starševstvo so v današnji družbi manj vidne prelomnice. Vsi prehodi v življenju so zahtevna in bolj tvegana obdobja: porod, puberteta, osnovanje lastne družine, začetek službe, klimakterij, starostna odvisnost od pomoči drugih ... Zahtevajo nekaj pozornosti in priprave, da čez te prage vstopimo v naslednje življenjsko obdobje varno: da se izognemo pastem in izkoristimo nove ugodne možnosti.

Upokojitev ni izjema. Pred njo nam je tri ali štiri desetletja služba pobirala polovico budnega časa. Prve tedne po upokojitvi večina mladih upokojencev uživa, kot bi bili na dolgem lepem dopustu, nato pa se večini pojavi neka notranja praznina. Če je ne zapolnijo z novo vsebino, je zelo nevarna za vse nadaljnje življenje. Poleg tega po upokojitvi doživimo vrsto neugodnih sprememb. Bistveno se zmanjša dohodek. Večina upokojencev doživlja, da drsi na rob družbenega dogajanja, marsikdo čuti čedalje hujšo osamljenost. Če teh slabih znakov ne obvladujemo, se stopnjujejo tako, da postaja staranje čedalje hujše breme za upokojenca in ljudi okrog njega. Mnogi pari in družine drsijo po upokojitvi v čedalje slabše odnose, kar usodno poslabša možnosti za lepo staranje, zlasti pa za kakovostno oskrbo v onemoglosti. Naraščata škodljivo pitje in jemanje tablet, v Ameriki upokojence grabi igralniška omama in tako marsikdo, ki je imel dovolj premoženja za varno staranje, v enem letu izgubi vse.

Drugi pa doživljajo svetlo plat. Z vsem svojim časom razpolagajo sami in uporabijo ga za vrsto dejavnosti, ki prej niso prišle na vrsto. Največji materialni stroški so za njimi, zlasti stanovanje in otroci; upokojenski stan tudi ne pozna nevarnosti, da bi človek ostal kot brezposelni povsem brez dohodkov. To, da imajo prvič po zaljubljenosti dovolj skupnega časa, nekateri partnerji izkoristijo, da se naučijo lepega sožitja, ki so si ga prej samo želeli.

Pri raziskovanju upokojenskega življenja tistih, ki gredo po čedalje klavrnejši življenjski poti, in tistih, ki v tretjem življenjskem obdobju zorijo v kakovosten sadež življenja – v lastno zadovoljstvo in zadovoljstvo vseh ob sebi, se pokaže, da je usmeritev na eno izmed teh poti v veliki meri posledica stališča, ki ga ima nekdo do svoje upokojitve in staranja po njej.

Stališča do upokojitve

Raziskave v razvitem svetu kažejo, da ljudje doživljajo svojo upokojitev zelo različno. Tudi v raziskavi Staranje v Sloveniji, v kateri je reprezentativni vzorec nad 50 let starih prebivalcev Slovenije odgovarjal o tem, kaj potrebujejo, kaj zmorejo in hočejo glede svojega staranja in sožitja med generacijami, smo imeli vprašanja Lenzerjeve lestvice o stališčih do upokojitve. Poglejmo odgovore.

  • Največ jih doživlja upokojitev kot nagrado za dolgoletno službeno delo (kar 64,5 odstotka).
  • Veliko jih meni, da človek z upokojitvijo naredi obračun o dotedanjem življenju in določi prednostne naloge za svoje nadaljnje življenje (48,7 odstotka).
  • Drugi trdijo, da z upokojitvijo človek pretrga s preteklostjo in začne z novim, zanimivim (38,8 odstotka).
  • Skoraj tretjina zastopa stališče, da po upokojitvi človek naredi in popravi, kar je prej zamudil ali zgrešil (30,4 odstotka).
  • Veliko jih doživlja upokojitev kot rešitev iz neznosne situacije v službi (27,2 odstotka).
  • Četrtina je mnenja, da se z upokojitvijo v življenju nič bistvenega ne spremeni (25,7 odstotka).
  • Vsak štirinajsti meni, da je po upokojitvi življenje prazno in brez možnosti (7 odstotkov).

Vsak anketiranec je seveda lahko izbral vse odgovore, s katerimi se je strinjal.

Ob teh stališčih bomo naslednji mesec pogledali, katera vodijo človeka v smer, da kakovostno živi svoje tretje življenjsko obdobje, in katera so tvegana, da ovirajo ali celo onemogočajo lepo staranje in sožitje z drugimi.

Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka 


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media