Inženir podaljševanja življenja

feb. '18

Dr. Aubery de Grey

Angleški biogerontolog dr. Aubery de Grey je poznan kot najglasnejši in najbolj optimističen predstavnik gibanja, ki želi podaljšati življenje s pomočjo znanosti. Njegova je naslednja misel: »Desetletja smo s kolegi raziskovali staranje kot prvo svetovno vojno: skoraj brezupen kompleks zgodovinske tragedije, o kateri lahko teoretiziramo in se prepiramo, ampak glede tega ne moremo storiti nič fundamentalnega.«

Brezupno naj bi bilo zato, ker so kemijske reakcije v telesu izjemno kompleksne in zato še nepopolno raziskane. Kako bi lahko z znanostjo podaljševali življenje, ko pa vendar ne vemo, na katere procese metabolizma bi morali vplivati, da se ne bi več starali. De Grey je svetovno slaven zato, ker je na to vprašanje podal svoje odgovore. Kot človek, ki je diplomiral iz računalniških ved, je telo primerjal s strojem in tako pokazal, kako bi lahko življenje podaljšali brez popolnega razumevanja njegovega delovanja. Njegova inženirska ideja je preprosta: popravi le tam, kjer se nabere škoda. Natančneje: popravi le tisto škodo na celični ravni, ki se z desetletji delovanja počasi nabere, in če je ne popravimo, povzroči običajne starostne bolezni. Če bi škodo popravili, se bolezni ne bi razvile, telo bi bilo pomlajeno in bi živelo dalj časa.

Dr. Aubery de Grey je identificiral več vrst škode in podal zamisli, kako bi jo lahko popravili. Najprej je tu več vrst snovi, ki se med življenjem nakopičijo znotraj celice in zunaj nje in jih telo samo ne more razgraditi. Telesu bi bilo treba pomagati odstraniti te snovi in tako bi pridobili dodatna leta življenja in zdravja. Na primer: če bi se rešili nekaterih škodljivih znotrajceličnih snovi, bi lahko pozdravili degeneracijo vida, ki prizadene stare ljudi. Naslednja škoda je pomanjkanje celic, ki bi jih bilo treba od zunaj vsaditi v telo, da bi to spet optimalno delovalo. Po drugi strani pa bi se morali znebiti nekaterih nefunkcionalnih celic, ki delajo le škodo. Nazadnje pa bi potrebovali še gensko terapijo, torej spreminjanje genskega zapisa v celičnih jedrih, če bi želeli popraviti in preprečiti škodo, ki se z leti nabere zaradi mutacij.

Dodatnih 30 let?

Vse te vrste škode se nabirajo počasneje, če živimo zdravo življenje, ne moremo pa se jim povsem izogniti. De Grey trdi, da bi pridobili od 30 do 50 let življenja, če bi rešili problem na vseh omenjenih področjih.

Morda. Veliko vprašanje je, ali opisane probleme sploh lahko rešimo z današnjo stopnjo znanja in tehnike. Prav tu je De Grey najbolj optimističen, saj pričakuje, da bomo že v nekaj desetletjih to škodo znali popraviti. Prepričan je, da nam bo sprva uspelo pri miših, to pa bo spodbudilo nadaljnje raziskave na ljudeh. Zato je tudi soustanovitelj nagrade Mprize (angl. Methuselah Mouse Prize), ki jo podeljuje Fundacija Metuzalem – Methuselah Foundation, posvečena raziskavam podaljševanja zdravega življenja ljudi, katere namen je motivirati raziskovalce po svetu, da dosežejo podaljšanje življenja miši. Raziskovalci morajo mišim v srednjih letih podaljšati življenje s treh na pet let ter pri tem poskrbeti, da so zdrave.

De Grey je leta 2007 napisal odmevno knjigo z naslovom Ending Aging (Končevanje staranja), v kateri pove, da je njegov končni cilj popolna zaustavitev staranja. To dobro predstavi citat iz njegove knjige: »Medtem ko mnogo mojih kolegov vidi biogerontologijo kot fenomen, ki ga študiramo in želimo razumeti, jaz vidim staranje kot humanitarno krizo, ki vzame na desettisoče življenj vsak dan.«

To, da bi ljudje nehali umirati zaradi starosti, je dandanes gotovo še znanstvena fantastika. De Grey namreč verjame, da bomo staranje ustavili še v tem stoletju. Kako lahko razumemo take izjave? Prav gotovo za njimi tiči neizmerna želja živeti čim dlje, kolikor se pač da. Nadalje lahko njegove trditve razumemo tudi kot spodbudo svojim znanstvenim kolegom. De Grey je namreč soustanovitelj in idejni ter znanstveni vodja raziskovalne institucije z imenom SENS, ki se ukvarja ravno z načini poprave škode, ki v telesu nastane zaradi staranja. Naj bo torej vodja idealist! Na koncu koncev bo kakršen koli uspeh ustanove SENS ali drugih raziskovalcev, ki tem ciljem sledijo, pomenil najti zdravilo proti kateri koli od običajnih starostnih bolezni.

Martin Lipovšek


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media