Najboljše sorte sibirskih borovnic

Prosti čas | feb. '18

Sibirska borovnica ali majska jagoda je vrtičkarjem dobro znana zdravilna sadna vrsta. Obiramo jo kot prvi sadež meseca maja in junija. Predstavljam vam najboljše sorte sibirskih borovnic, ki vas bodo razveselile s slajšimi in večjimi plodovi.

Zrelost nastopi navadno v prvi polovici meseca maja, japonske sorte zorijo približno 14 dni kasneje v času zorenja prvih jagod. Večina sort zori v povprečju do 3 tedne pred prvimi jagodami. Plodovi so popolnoma zreli takrat, ko se tudi vsebina jagod obarva modro, ne samo kožica. Jagode na grmu zorijo postopoma. Po okusu so večinoma sladko-kisle. Več sladkorja, večje in sočne plodove imajo sorte leningrajski velikan, vostog, dotz velikan indigo yum in deloma bakčarski velikan. Grme sibirskih borovnic lahko sadimo kot obrobo ali živo mejo tako na sadnem, okrasnem in zelenjavnem vrtu. Za sajenje žive meje uporabimo sorte siniczka, wojtek in aurora. Omenjene sorte so po načinu rasti idealne za nižjo do srednje visoko živo mejo (1,5 m do 1,8 m), ki ji pustimo prosto rast. Sadike sadimo 50 do 70 cm v vrsti. Med manjšimi sortami izbiramo sorte zojka, indigo, leningrajski velikan, nimfa, tundra in morena, ki jih lahko sadimo tudi v lonce na balkonih in terasah. Med višje sorte uvrščamo sorti aurora in jolanta, ki dosežeta tudi 2 metra višine, kar se pozna tudi pri količini pridelka.

Nezahtevna sadna vrsta

Je popolnoma prezimna vrsta, odporna proti ekstremno nizkim temperaturam (do –45 ºC). Rada ima organsko zastirko nad koreninami in namakanje v času sušnega obdobja. Za gnojenje uporabimo sadjarska gnojila ali gnojila za jagodičje v priporočenih odmerkih. Prvič gnojimo meseca marca, drugi odmerek pa dodamo po obiranju. V času cvetenja prenesejo cvetovi temperaturo do –10 ºC. Vrsta ni samooplodna. Sadimo več različnih sort, da se medsebojno oprašijo. Uspeva v navadni vrtni zemlji, zato ni treba pripravljati kislega rastišča kakor pri ameriških borovnicah. Rada ima odcedna in vlažna tla. Zbitih ilovnatih tal s stoječo vodo ne prenese. Priporočamo sajenje 3-letnih sadik, ki za pokušino rodijo že isto leto. Življenjska doba oskrbovanih grmov doseže do 30 let. Posebnih bolezni in škodljivcev (uši, kaparjev) na vrtovih večinoma ni opaziti, zato je primerna za ekološko gojenje. Plodove je treba zavarovati z mrežo proti ptičem. To je najbolje storiti takoj po cvetenju. Rez je omejena na pomlajevanje grmov. Pet do šest let po sajenju spomladi izrežemo suhe ali odvečne stare veje. Tako dosežemo rast novih poganjkov, osvetlimo notranjost grma in ohranjamo rodnost. Osnovne ogrodne veje krajšamo do 40 cm od tal, ko slabše rodijo po petih letih.

Plodovi so dvojne jagode temno modre barve z značilno sivkasto voščeno prevleko – poprhom. Vsebujejo veliko provitamina A, vitaminov B, C, antocianov, flavonoidov in antioksidantov. Bogata je z minerali, kot so kalij, natrij, kalcij, magnezij, fosfor. Plodovi vsebujejo protirakotvorne sestavine, delujejo protialergijsko in protibakterijsko, blagodejno vplivajo na želodec, jetra, kožo in srčne tegobe.

Nasvet za dober domači krompir

Na domačem vrtu vsako let posadim najzgodnejšo sorto, ki jo najdem v sortnem izboru. V letu 2018 bo to sorta arrow. Tako bom prvi krompir pobiral že 55 dni po sajenju. Po lastnih izkušnjah je sorta arrow odlična za pečenje v pečici. Za praženi krompir je sorto manitou večkrat nagradilo tudi Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Spadam med ljubitelje praženega krompirja, zato jo bom posadil tudi na svoj vrt. Kot najokusnejša sorta je bila največkrat ocenjena sorta constance, zelo visoke ocene za okus pa je dobila tudi sorta esmee. Casablanca izstopa s svojo večnamensko uporabnostjo. Za domači ocvrti krompir ali krompirjevo solato pa se je kot najprimernejša izkazala sorta excellency. Med najnovejšimi sortami bom to leto poskusil s sorto alouette ali carolus, ki sta odporni proti krompirjevi plesni na listih in gomoljih. Vrtičkarjem priporočam tudi sorto rudolph, ki je zelo odporna proti plesni in zagotavlja dober pridelek. 

                                                                                                                    

Davor Špehar, Zeleni svet 


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media