Z rastjo več denarja tudi za upokojence 

feb. '18

  

Po letih krize se krepi tudi pokojninska blagajna. Generalni direktor Marijan Papež, ki je lani nastopil četrti mandat vodenja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pravi, da v tako dobri kondiciji še ni bila od leta 1996, ko se je dvakrat znižala prispevna stopnja delodajalca. Več kot 75 odstotkov dohodkov je bilo lani zbranih s prispevki, delež iz proračuna iz naslova dodatne obveznosti pa je bil že drugo leto zapored pod milijardo evrov. Lani so povišali najnižje pokojnine za »polno pokojninsko dobo« na 500 evrov in vsem upokojencem izplačali letni dodatek. Tudi število upokojencev se ni bistveno povečalo, kar dokazuje, da zadnja pokojninska reforma deluje. Prvič po osmih letih bodo upokojenci letos deležni redne uskladitve pokojnin, aprila pa še izredne, skupaj za več kot 3 odstotke.

Za letos sta napovedani dve uskladitvi pokojnin, redna in izredna. Ali je zadnja neke vrste poračun za nazaj, ko se pokojnine niso usklajevale?

Vesel sem, da bo končno prišlo do redne uskladitve pokojnin, ki bo znana sredi februarja in bo veljala od januarja. Pokojnine naj bi se zvišale za približno 2,2 odstotka. Napovedana je še izredna uskladitev v aprilu za 1,1 odstotka, ki je nekako poračun za nazaj, ko ni bilo uskladitev, kar je pozitivno. Od leta 2010 se je namreč nabralo za 8,4 odstotka neuskladitev pokojnin.

Kako bo letos z letnim dodatkom?

Tako kot lani bodo tudi letos dobili letni dodatek vsi upokojenci. Že drugo leto zapored bodo tisti, ki prejemajo sorazmerni del pokojnine iz tujine, morali posredovati podatke o njeni višini in na podlagi tega jim bomo izplačali pripadajoči letni dodatek. Že lani se je to izkazalo kot pozitiven pristop, saj so se pokazali tudi finančni učinki — za letni dodatek smo porabili okrog 8 milijonov evrov manj. Predvsem pa je bolj pravično, da nekdo, ki iz tujine dobiva visoko pokojnino, ne prejme sorazmernega dela od višjega dodatka.

Letni dodatek bo izplačan z julijsko pokojnino, in sicer v petih višinah, znašal bo od najvišjega 410 evrov do najnižjega 100 evrov. Cenzus za najvišji letni dodatek je do 450 evrov pokojnine, najnižjega pa prejmejo tisti s pokojnino nad 780 evrov.

Koliko znašata najnižja in najvišja pokojnina ter koliko je prejemnikov teh pokojnin?

Najnižja pokojnina znaša 207,26 evra, najvišje izplačana v mesecu decembru 2017 pa je bila 2.687,22 evra, prejema pa jo ženska, ki ima 57 let pokojninske dobe. Zdaj je največ prejemnikov pokojnin brez sorazmernih delov in delnih pokojnin z okrog 500 evri pokojnine.

Lani si je še posebej Zdus prizadeval, da bi se upokojencem povišale najnižje pokojnine za polno delovno dobo na 500 evrov. Do uresničitve je prišlo oktobra. Koliko upokojencev po novem prejema 500 evrov zagotovljene pokojnine?

Predlog za povišanje je dal Zdus, vendar je bil kasneje sprejet nekoliko drugačen zakon, kjer je bila upoštevana »polna pokojninska doba«, in ne pokojninska doba brez dokupa, ki je veljala ob upokojitvi posameznika. Za ženske je namreč nekoč veljala za »polno pokojninsko dobo« nižje zahtevana doba – 35 let. Višjo pokojnino prejema od oktobra približno 53.000 upokojencev, med njimi je okrog dve tretjini žensk. Ta pravica pa gre uživalcem starostne in invalidske pokojnine. Pri invalidskih pokojninah se za pridobitev zagotovljene pokojnine upošteva tudi dodatek za invalidnost oziroma od leta 2000 naprej prišteta doba. Če je nekdo s prišteto dobo ali z dodatkom za invalidnost dosegel primerjalno 40 let pokojninske dobe, ima tudi višjo pokojnino, in teh je več kot 7.000.

Ali se vam zdi takšen način popravljanja najnižjih pokojnin v redu?

Popravek teh pokojnin ni bil sistemski, vendar sprememba ne ruši sistema. Predlog se mi zdi v redu, saj je bilo žalostno, da se v državi za 40 let dela dobi manj pokojnine, kot je cenzus za varstveni dodatek, ki znaša dobrih 470 evrov.

Kakšen je gmotni položaj slovenskih upokojencev po letih krize?

Zdaj je boljši kot v času krize, saj se od leta 2016 pokojnine spet usklajujejo, za letos sta predvideni celo dve uskladitvi. Usklajevanje pokojnin je tisti instrument, ki ohranja vrednost pokojnin, vsekakor pa se povprečne pokojnine niso toliko povečale, kot so v kriznih časih zaostale. Upokojenec, ki živi sam, je v slabšem gmotnem položaju kot pari. Uvedba zagotovljene pokojnine za 40 let pokojninske dobe v višini 500 evrov pa se bolj kot ženskam pozna moškim, saj so ženske za 40 let pokojninske dobe, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, že zdaj imele približno 500 evrov pokojnine, moški pa so imeli za okrog 50 evrov nižjo. S tem ukrepom so se pokojnine moških in žensk za 40 let pokojninske dobe izenačile oziroma ženskam še za nižjo pokojninsko dobo, ki je v preteklih letih veljala kot »polna pokojninska doba«.

S povečevanjem števila upokojencev je med njimi tudi vse več starejših, ki potrebujejo pomoč, zato se povečuje število upravičencev do dodatka za pomoč in postrežbo. Trenutno ga prejema približno 33.000 upravičencev, izplačuje pa se v treh višinah 146, 292 in 418 evrov.

Koliko upokojencev prejema poleg slovenske pokojnine tudi pokojnino iz tujine? Ali je res, da njihove nadpovprečne pokojnine zvišujejo povprečje pokojnin?

Od vseh upokojencev je približno 15 odstotkov tistih, ki v Sloveniji prejemajo sorazmerni del pokojnine, kar pomeni, da jo prejemajo tudi iz tujine, ni pa nujno, saj morajo tudi v tujini izpolnjevati pogoje zanjo. Delež sorazmernih pokojnin se je v zadnjih letih povečal, nikakor pa ne drži, da bi se pokojnine iz tujine upoštevale pri določanju povprečne pokojnine, ker teh podatkov nimamo. Prav zaradi tega, ker 15 odstotkov upokojencev prejema sorazmerni del pokojnine, je znašala v letu 2017 povprečna starostna pokojnina 620 evrov, zato ni pravi kazalnik višine starostnih pokojnin. Nekdo, ki pri nas prejema 300 evrov pokojnine, iz tujine pa 1.000 evrov, se pri statistiki pokojnin upošteva le 300 evrov. Če vzamemo starostne pokojnine brez sorazmernega deleža pokojnin, je povprečna starostna pokojnina približno 695 evrov. Če pa upoštevamo samo tiste, ki imajo pokojnino za 40 let pokojninske dobe in več, pa znaša povprečna starostna pokojnina približno 810 evrov.

Če bi upoštevali še pokojnine iz tujine, bi se povprečje seveda dvignilo. Prve podatke, ki so namenjeni izključno ugotavljanju pogojev za izplačilo višine letnega dodatka, smo dobili lani, vendar morajo vlogo z informacijo o znesku tuje pokojnine poslati zavezanci sami. Največ jih je iz držav z območja bivše Jugoslavije, potem Nemčije in Avstrije.

Število novih upokojencev zadnje čase ne narašča več tako, kot je pred leti. Kaj najbolj vpliva na njihovo počasnejšo rast?

Rast števila novih upokojencev je spodbudna že od začetka novega pokojninskega zakona Zpiz-2 od leta 2013. Najnižje število novih starostnih upokojencev je bilo leta 2016, ko jih je bilo približno 13.000, lani pa tudi manj kot 14.000. Pričakovali smo, da jih bo v letu 2017 več, vendar zaradi gospodarske rasti tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev vse več ljudi ostaja še naprej v delovnem razmerju in ob plači prejema še 20 odstotkov pokojnine. Teh prejemnikov je že več kot 7.000, kar kaže, da je to dobra stimulacija.

1. januarja 2016 se je ta pravica razširila in ni več omejena na 65 let starosti in izpolnitev pogojev tudi le po ZPIZ-2, poleg tega so lahko včasih to ugodnost uživali le tisti, ki so še naprej ostali v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, zdaj pa velja tudi za tiste, ki so že upokojeni in se ponovno zaposlijo in zavarujejo za polni delovni čas. Letos bo odpadlo tudi določilo o prenehanju delovnega razmerja (po Zujfu in interventnem zakonu) za javne uslužbence, kar bo tudi vplivalo, da se nekateri še ne bodo upokojili.

Koliko stari se v povprečju upokojujemo? Kaj bi morali storiti, da starejši delavci ne bi predčasno hiteli v pokoj?

Moški so se v preteklem letu v povprečju upokojevali pri 62 letih, ženske pri 60 letih. Letos je 40 let pokojninske dobe brez dokupa izenačeno za oba spola, ženske pa se lahko še upokojijo pri starosti 59 let in 8 mesecev, moški pri 60 letih. Drugo leto bodo pogoji za moške in ženske izenačeni. Pri starostni pokojnini je mogoče tudi znižanje starostne meje.

Gospodarski položaj ogromno pomeni, če je slab, želijo delodajalci na mehek način zmanjšati število zaposlenih, na primer z upokojitvijo, oziroma če jim manjka do dve leti, »jih napotijo« na zavod za zaposlovanje, kar se je dogajalo v času krize in pred obema reformama. V zadnjem času je tega manj. Gospodarska rast in prej omenjena spodbuda sta zelo pomembni za zadrževanje starejših med zaposlenimi. Tudi če podaljšajo zaposlitev za samo tri ali šest mesecev, se jim to pozna pri izračunu pokojnine. Na primer pri podaljšanju za pol leta prejmejo za dva odstotka višjo pokojnino, poleg tega v tem času ob plači prejemajo še 20 odstotkov pokojnine.

Za starejše delavce je treba zagotoviti ustrezne pogoje dela. O tem se sicer veliko govori, naredi pa premalo. Mogoče nas bo k temu prisililo pomanjkanje delavcev. Zaradi razvoja tehnologije in robotizacije v prihodnosti bo za delovne procese potrebno manj delavcev, zato bo treba razmišljati tudi o tem, da se bodo sredstva za pokojnine zagotovila še iz drugih virov.

Koliko je prejemnikov pokojnin in kakšno je bilo lani stanje pokojninske blagajne?

Trenutno je dobrih 617.000 upokojencev iz obveznega zavarovanja. Na leto se starostno upokoji okrog 14.000 ljudi, umre pa okrog 10.000 uživalcev starostne pokojnine.

Stanje pokojninske blagajne je bilo lani najboljše, odkar sem generalni direktor, tudi struktura dohodkov je bila boljša kot leta 2008 pred krizo. Večino dohodkov, in sicer 75 odstotkov, so predstavljali prispevki. Lani je bilo treba iz proračuna zagotoviti 172 milijonov manj sredstev, kot je bilo načrtovano, skupaj 1,120 milijarde evrov, kar pomeni 147 milijonov evrov manj kot v letu 2016 (1,267), od tega iz naslova dodatne obveznosti »le« 916 milijonov evrov, 989 milijonov pa v letu 2016.

Pogosto je slišati, da mora za pokojnine vse več prispevati državni proračun. Kolikšen je ta delež v primerjavi z drugimi evropskimi državami?

To ne drži, da se povečuje prispevek iz proračuna. Zadnji dve leti je bil delež sredstev iz proračuna iz naslova dodatne obveznosti pod milijardo. Avstrija na primer namenja za pokojnine iz proračuna 25 odstotkov. Odvisno je, za kakšen način financiranja se odloči država. Jasno je, da je morala država več prispevati za pokojnine, ko je bila gospodarska kriza, ker je bilo manj zaposlenih. Zdaj smo v trendu rasti. Ne smemo pa pozabiti, da od leta 2015 tudi študenti plačujejo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na letni ravni prispevajo okrog 60 milijonov evrov. Vključitev študentskega dela v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima več pozitivnih učinkov. Pomembno je zaradi medgeneracijskega dogovora, študentom se to obdobje tudi šteje v pokojninsko dobo.

Prispevek iz proračuna za pokojnine pa ne bi bil potreben, če bi prispevna stopnja za delodajalce ostala enaka kot pred letom 1996. Drugi največji odhodek pokojninske blagajne je prispevek za zdravstveno zavarovanje upokojencev, ki na leto znaša že več kot 380 milijonov evrov, in na zavodu si prizadevamo, da bi šel ta znesek iz proračuna naravnost v zdravstveno blagajno. Pred letom 1992 ni bilo treba plačevati zdravstvenega prispevka za upokojence. Če tega prispevka ne bi bilo, bi bilo iz proračuna za pokojnine potrebno manj kot 550 milijonov evrov iz naslova dodatne obveznosti.

Zdaj je razmerje upokojenec : delavec 1 : 1,5, je pa bilo že 1 : 1,37. Leta 2008 je bilo 904.000 zavarovancev, leta 2013 samo 833.000, konec lanskega leta pa jih je bilo približno 925.000.

Mnoge evropske in tudi domače institucije nas strašijo, da bo čez desetletje naša pokojninska blagajna nevzdržna. Ali se strinjate s to oceno?

Če ne bi prišlo do sprememb, bi nam to lahko grozilo, drugače pa ne, saj se bo sistem prilagajal. Največji vpliv ima gospodarski položaj. Če je dober, je bistveno lažje, kljub temu pa bo treba zaradi demografije in staranja prebivalstva pravočasno sprejeti določene ukrepe. Vesel sem, da v zadnjem času tudi politika ni več tako strastna v napovedih, da je treba nujno spremeniti pokojninsko zakonodajo. Pred letom 2020 nova zakonodaja ni potrebna, ker sedanja deluje, med ljudmi pa vsaka taka napoved povzroči zmedo, in marsikdo bi se ob napovedih nove reforme hitro upokojil.

Zniževanje pokojnin opažajo tudi v Nemčiji, in sicer zaradi uvedbe bolj elastičnih oblik na trgu dela po letu 1990 (zaposlitve za krajši delovni čas, delo po pogodbi …). Tudi pri nas so te oblike dela zelo pogoste. Ali bodo zaradi tega v prihodnosti naši upokojenci revnejši?

Upajmo, da ne, je pa tudi od posameznika odvisno, koliko časa je nekdo delal in kateri prispevki so bili plačani. Če t. i. prekarni delavci ne bodo dosegli dovolj pokojninske dobe, se bodo lahko upokojili pri 65. letu oziroma 67. letu starosti, če bo tako določala naslednja pokojninska reforma. Za upokojitev je potrebno vsaj 15 let zavarovalne dobe, res pa je, da so za tako kratko obdobje nizke pokojnine, in veliko takih upokojencev se bo moralo obrniti še na center za socialno delo za uveljavljanje varstvenega dodatka, če ne bodo imeli še drugih dohodkov ali premoženja. Pomembno je, da pri določanju pokojnin obstajajo tudi socialni korektivi, med njimi sta najpomembnejši odmera od najnižje pokojninske osnove in zagotovljena starostna ali invalidska pokojnina v višini 500 evrov za 40 let pokojninske dobe.

Kako nujno potrebujemo novo pokojninsko reformo?

Nova pokojninska reforma ni nujna, bo pa treba čim prej nadaljevati njeno pripravo, kjer že imamo belo knjigo in tudi dogovor socialnih partnerjev za glavne usmeritve. Nova vlada se bo morala začeti s tem intenzivno ukvarjati, da bi novi pokojninski zakon začel veljati v času od leta 2020 do 2022.

Nova reforma bo predvidoma prinesla podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove, podaljšanje pokojninske dobe in podaljšanje starosti, zelo pomembno pa je, da bi bila daljša prehodna obdobja. Pomembna cilja sta zagotovitev finančne stabilnosti pokojninske blagajne in dostojne pokojnine.

Ali bo več stabilnosti pokojninske blagajne prinesel rezervni demografski sklad?

Rezervni demografski sklad v prvi fazi ne bo prinesel več stabilnosti pokojninske blagajne, ker je potrebno več kot 10 ali 15 let, da bi se določena sredstva akumulirala, in bi šele takrat lahko zagotavljal večji delež sredstev, kot jih zdaj zavod dobiva (50 milijonov evrov) iz Kapitalske družbe, to je manj kot odstotek vseh dohodkov in odhodkov. Dobro bi bilo, da bi bil končno že ustanovljen.

Konec leta je bil predstavljen zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga nujno potrebujemo, vendar s predlogom skoraj nihče ni bil zadovoljen. Kakšno je mnenje zavoda o tem zakonu?

Treba ga bo končno sprejeti, vendar ne v taki obliki, kot je bil predstavljen. Tudi zavod je dal določene pripombe na področju, ki zadeva dodatke za pomoč in postrežbo, ker nam je bilo nerazumno in nelogično, da bi v pol leta vseh 33.000 upravičencev do dodatka ocenili in pretvorili v upravičence do dolgotrajne oskrbe. Po naši oceni je to nemogoče. Pri dodatku za pomoč in postrežbo bi bilo treba vsakomur dopustiti, da ga še naprej prejema, razen če se ne odloči ali si želi to pomoč prekvalificirati v pravico do dolgotrajne oskrbe. Moti nas še, ker pravic in ocen zdravstvenega stanja, iz katerih bi izhajale pravice do dolgotrajne oskrbe, ne bi ocenjeval zdravnik, kot je do zdaj ocenjeval za pomoč in postrežbo.

Katere novosti prinaša letošnje leto na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja?

Novi so upokojitveni pogoji, zvišujeta se starost in delovna doba, podaljšuje se doba za izračun pokojninske osnove, zelo pomembno pa je, da se prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje, dosežena do 31. decembra 2012, šteje kot pokojninska doba brez dokupa in bodo upokojenci, ki so to vplačevali, lahko vložili zahtevo za novo odmero pokojnine.

Novost je tudi, da bo zavod na podlagi podatkov Fursa delavca, za katerega delodajalec ni oddal REK-obrazca, obvestil in ga seznanil tudi s posledicami neoddaje ali neplačila prispevkov za samo pokojnino ter ga pozval, da predloži podatke o morebitni prejeti plači. K izpolnitvi obveznosti bo pozvan tudi delodajalec, po novem tudi v primeru, če ni bila izplačana plača. Na podlagi tega zakona pričakujem poleg zaščite delavcev tudi več reda na področju plačevanja prispevkov.

Zavod bo letos prvič na podlagi zakona o matični evidenci in na podlagi podatkov Fursa vzpostavil t. i. obrazec M4, kar pomeni, da delodajalcem za delavce v rednem delovnem razmerju tega ne bo več treba oddajati, prav tako pa bo zavod, čeprav mu tega zakon ne nalaga, delavce, za katere delodajalec ni plačeval prispevkov ali jih je plačeval samo delno, o tem obvestil, da bodo lahko ustrezno ukrepali. V takem primeru je zavarovancem priznana le doba.

Glavni cilj zavoda je nemoteno izplačevanje vseh prejemkov. Trudili se bomo za ažurno priznavanje pravic in nadaljnjo digitalizacijo poslovanja.

Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2018 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media