Družba ima enotne, skupne cilje
Evropska komisija je maja lani objavila evropski steber socialnih pravic, ki ga je pripravila na pobudo Evropskega parlamenta. To naj bi bila priložnost za ustvarjanje bolj socialne Evrope in način, da se ponovno poveže z državljani, upoštevajoč ključne spremembe v sferi dela in družbi. Postopoma že prihaja do implementacije nekaterih področij na ravni Evropske unije.
Pri zasnovi je komisija upoštevala štiri ključne dejavnike, ki vplivajo na položaj evropskega prebivalstva, in sicer socialne posledice finančne krize, tehnološki napredek in avtomatizacijo, demografski razvoj s staranjem evropskega prebivalstva ter gospodarska razhajanja med državami članicami. Izhodišča so zastavljena na ugotovitvah, da je socialni pravni red EU na splošno ustrezen in dobro razvit, da obstajajo pomembne možnosti za izboljšanje izvajanja in uveljavljanja obstoječih pravic, obenem pa obstajajo nekatere vrzeli pri pokrivanju vseh oblik dela in na področjih zunaj delovnega prava.
Držav članic pri izvajanju določb steber ne omejuje in lahko v okviru svojih finančnih možnosti in ugotovljenih potreb storijo več za socialno blaginjo v svoji državi. Komisija je potrdila, da je steber v prvi vrsti namenjen članicam evroobmočja, vendar je poudarila, da je na voljo vsem državam članicam EU, ki so pripravljene biti del tega.
Prvič zapisana pravica do dolgotrajne oskrbe
V stebru socialnih pravic so določila, ki so pomembna tudi za starejše. Tako pravica do enakih možnosti žensk in moških – ne glede na starost – vključuje dostop do zaposlitve oziroma dela, do izobraževanja, socialne zaščite, blaga in javnih storitev. Zapisane so še naslednje pravice: do vseživljenjskega učenja, aktivne podpore pri zaposlovanju (starejši iskalci zaposlitve so marsikje izpuščeni iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja), usklajevanja med poklicnim in zasebnim življenjem, starostnega dohodka in pokojnine – delavci in samozaposleni v pokoju imajo pravico do pokojnine, sorazmerne njihovim prispevkom in zagotavljanju ustreznega dohodka, cilj pa je zagotoviti dostojno življenje in enake možnosti moških in žensk za pridobitev pokojninske pravice. Pravica do zdravstvene oskrbe se nanaša tako na preventivo kot na kurativo in tudi na dostopnost in kakovost oskrbe. Pomembna ni le za zagotavljanje daljšega, ampak tudi bolj zdravega življenja in pravičnosti pri zdravljenju. Osebe z omejenimi zmožnostmi morajo imeti možnost vključevanja v družbo, kar močno presega le možnost vključevanja v delo, ki je bilo do zdaj v ospredju. Pravica do dolgotrajne oskrbe določa, da ima vsakdo pravico do cenovno dostopnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe, posebej nege na domu in skupnostnih storitev. Dolgotrajna oskrba je tokrat prvič javno priznana kot pravica na ravni EU. Pravica do nastanitve in pomoči brezdomcem vsebuje tudi preprečitev deložacije, kadar gre za osebe iz ranljivih skupin. Zapisana je tudi pravica dostopa do osnovnih dobrin in kakovostnih storitev, kot je dostop do vode, sanitarij, energije, transporta, finančnih služb, digitalnih komunikacij, kar pa moramo razumeti tudi kot pomoč pri pokrivanju teh potreb.
Sedemdeset let DU Brestanica
V lepem kraju med Bohorjem in Sremičem, ki se ponaša z bogato zgodovino, se je leta 1947 začela pot enega številčnejših upokojenskih društev v Posavju, saj združuje 400 članov. Že 70 let se v društvu tkejo niti prijateljstva, spoštovanja, solidarnosti, družabnosti in medsebojne pomoči. Članice Društva upokojencev Brestanica, mojstrice ročnih del, ustvarjalnost, znanje in ljubezen vpletajo v svoje izdelke ter svoje znanje prenašajo na mlajše rodove. V okviru projekta Starejši za starejše aktivno deluje 14 prostovoljcev društva. Člani, ki želijo ohranjati vitalnost, se enkrat na teden udeležujejo telovadbe v osnovnošolskih prostorih pa tudi športne dejavnosti 1000 gibov, ki poteka vsako jutro v naravi. Prav tako se upokojenci vsako jutro v manjših skupinah udeležujejo krajših pohodov. Vsak drugi četrtek v mesecu pa se dobijo na klepetu ob kavi v gostišču Kosar.
Vida Mešiček
