Od lončenih skled do lojtrnika
Kočije so bile prevozno sredstvo premožnejšega prebivalstva, vozove pa so uporabljali podeželani.
V muzejski zbirki v graščini Velika Nedelja je zbrano bogastvo etnološkega in kulturnega izročila ormoškega dela Prlekije. V sedmih prostorih je razstavljenih okoli osemsto razstavnih predmetov. Prikazujejo značilnosti bivalne kulture ter način življenja tukajšnjega prebivalstva v zadnjih dveh stoletjih. Zbirka je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj.
Obiskovalci se sprehodijo mimo nekdanje črne kuhinje, v kateri so za to območje značilni lončene poslikane sklede, ročni kavni mlinček, leseni loparji za kruh. Zanimiv je »čelesnik«, pradavna oblika svetilke v obliki železnega stojala, v katerega so nekoč zatikali smolnato trsko, ki je razsvetljevala prostor.
Osrednji del kmečkega doma je bila »hiša« oziroma »hiža«. Predstavljeni so nekdanja notranja oprema s krušno pečjo in veliko mizo, »bogcev kot« in pohištvo ter manjši predmeti.
Za severovzhodno Slovenijo je značilna izdelava lončene posode.
Predstavljena so kmečka opravila (od sejanja, košnje, žetve, mlačve s cepci do spravila letine) in orodja, ki so jih pri delu uporabljali podeželani. Njive so orali s konjskimi, volovskimi ali kravjimi vpregami, z lojtrniki so se po cestah vozili kmetje, premožnejši pa so se vozili s kočijami. Tudi te lahko vidimo v muzeju.
Pomembno vlogo je v nekdanjih časih odigrala domača obrt. V zimskem času so pletli različne košare iz šibja in slame. Ker je bilo v pokrajini dovolj primerne ilovice, je bila v razcvetu izdelava lončene posode. Uporabljali so jo za kuho in peko ter v okrasne namene, za kar so jo okrasili z ornamenti. V slehernem gospodinjstvu so uporabljali glinene vrče za kisanje mleka. Rekli so jim »dükli«. Ženske so izdelovale suho cvetje iz krep papirja, uporabljali so jih ob cerkvenih praznikih in porokah ter za šopke, ki so bili namenjeni fantom, godnim za odhod k vojakom.
Posebnost kmečke arhitekture
Med nekdanje pohištvo spadajo lesene skrinje in omare. V njih so hranili preprosta doma sešita oblačila. Iz domačega platna so jih šivale spretne kmečke žene, dokler se niso pojavili prvi šivalni stroji. Predstavljene so tradicionalna ženska in moška noša in bogato okrašene vezenine.
Ena vodilnih dejavnosti Slovenskih goric je vinogradništvo. Vino so nekoč hranili v skromnih lesenih »klečajah«. Zgrajene so bile iz lesa in ilovice ter pokrite s slamo. V preprosto shrambo so vodila dvojna lesena vrata. Zunanja so bila mrežasta, notranja so bila trdna, izdelana iz hrastovine. Jeseni, v času vretja mošta, so bila notranja vrata odprta. Tako je bil omogočen dotok svežega zraka, nepoštenim potepuhom pa onemogočen vstop v notranjost. Svež zrak je razredčil zdravju nevarne pline, ki nastajajo ob vretju mošta. V »klečajah« so bile stiskalnice za grozdje in drugo sadje, sodi, posoda in vinogradniško orodje. Do danes se je ohranilo le nekaj teh etnoloških posebnosti.
Zimo preganja tudi rusa.
V muzeju so razstavljena še lesena korita. Velikim koritom so rekli »ničke«. Uporabljali so jih ob kolinah ali pa so v njih hranili žito, služile so tudi kot posteljice za dojenčke ali pripomoček za sankanje. V manjših lesenih koritih pa so gospodinje mesile testo za kruh.
Med razstavljenimi predmeti so tudi značilne pustne maske, kot so kokot, picek, medved, ciganka in rusa. Zadnja se med drugimi preganjalci zime podi po Slovenskih goricah, Prlekiji, Ptujskem polju in širše po severovzhodu Slovenije. Dva fanta si oprtata na rame dva metra dolgo leseno ogrodje, ki ga prekrijeta z belo rjuho. Tako je oblikovana pošast s štirimi nogami, repom in glavo. Glava, podobna konjski, ima gibljivo spodnjo čeljust. Zanimivo je, da imajo v Babincih pri Ljutomeru ruso upodobljeno celo v vaškem grbu.
Informacije: Etnološka zbirka, grad Velika Nedelja, Grad 9, 2274 Velika Nedelja, tel. št.: 02 741 72 80, 051 666 794
