Št. 3, marec 2018

  • Hvaležni, ker smo se našli

    mar. '18

    Po dolgi zimi, ki je po pustu še dodatno pokazala zobe, že vsi sanjamo o topli pomladi. Zagotovo bo prišla. Bliža se gregorjevo, to je slovensko valentinovo, ko se ptički ženijo in daljši dan kliče k nam pomlad. A ne glede na letni čas nas vedno lahko ogreje ljubezen.

    Ljubezen je tista močna sila, ki piše naše usode. Nekatere v življenju bolj preizkuša, druge manj. V mladosti je neustavljiva, strastna in hrepeneča, z leti postaja bolj umirjena, a do konca življenja je z nami. Vsaka pomlad ji da nova krila in pesnike navdihuje že od davnine. Ali se spomnite prve zaljubljenosti ali pa dneva, ko ste spoznali svojega partnerja ali partnerko? In če ste še danes z njo ali njim in se razumeta, je to nekaj najlepšega v življenju. Lepo je tudi, če ste si na jesen življenja našli sorodno dušo.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Ne odstopamo od solidarnosti v zdravstvu  Na posvetu o novostih, ki jih prinaša zdravstvena reforma in sta ga v začetku februarja pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in ministrstvo za zdravje, so udeleženci znova razpravljali o stališčih zakonov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter dolgotrajni oskrbi.

Brez spremembe na bolje V Vzajemnosti, ki izide marca, običajno nekoliko podrobneje spregovorimo o gmotnem položaju uživalcev pokojnin v preteklem letu. Pri pripravi te številke so namreč na voljo že številni statistični podatki, na podlagi katerih lahko dokaj objektivno ocenjujemo, ali se je ta v minulem letu v primerjavi s predhodnim letom kaj spremenil. In če se je, kako, na bolje, ali pa se razmere še naprej slabšajo. Razpoložljivi statistični podatki, kljub nekaterim nasprotnim mnenjem in pričakovanjem, niso prav nič spodbudni! Čeprav so se vse pokojnine od začetka preteklega leta uskladile po določbah Zakona o izvrševanju Proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 za 1,15 odstotka, precejšnjemu številu uživalcev starostnih in invalidskih pokojnin pa so se njihovi prejemki v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C) od oktobra lani zvišali na zagotovljenih 500,00 evrov, to vseeno ni pomembneje vplivalo na raven izplačanih povprečnih m

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Novi svet zavoda potrdil uskladitev pokojnin Potem ko je prenehal mandat dosedanjim članom sveta ZPIZ, je 19. februarja nastopil mandat novi svet zavoda, ki se oblikuje v skladu z veljavno zakonodajo (ZPIZ-2) in po novem šteje 27 članov. Le-ti prihajajo iz različnih interesnih skupin, po novem pa je v svetu tudi predstavnik študentske organizacije. Predstavljamo nove predstavnike interesnih skupin, na katere se boste lahko v prihodnje obračali in jih seznanjali, bodisi s svojimi problemi ali pa s predlogi, o katerih naj bi svet odločal oziroma razpravljal.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Pohodniki so prijetni ljudje Čeprav je Janez Albert rojen na Goričkem, blizu Hodoša, že vse življenje živi v Ljubljani. In že od malega hodi v hribe. Bralce Vzajemnosti vabi, da gredo z njim na prijetne (ne pretežke) ture.

Življenje jih je preizkušalo  Sredi Spodnjih Hoč je cerkev Sv. Jurija, ki hrani tudi zapise o najstarejši gostilni v tem kraju. Gostilno Divjak, ki stoji nasproti cerkve, so prvič nadzidali že leta 1760; od takrat pa do danes je stavba doživljala mnoge spremembe in tako kot nekoč, še vedno je pojem dobre, trdne gostilne. Skupaj s cerkvijo tvori središče kraja, ki leži na rodovitni zemlji Dravskega polja, nad njim pa se dviga Hočko Pohorje. »Žal ta del Pohorja zamira; skoraj da vse propada, čeprav so tam zgoraj čudovite točke, » pravi Jože Divjak, moj sogovornik in lastnik te najstarejše gostilne v kraju. Na moje vprašanje, ali bo mogoče tovarna Magna pripeljala v kraj nov zagon, pravi da še nič ne kaže na to; za enkrat v Hočah še ne čutimo sprememb. »Pri nas teče življenje še vedno po starih in ustaljenih tirnicah.«

Ljudski zbori po stari šegi in navadi Kraj vaškega zbora je bil prostor pod lipo sredi vasi. O zborih in pravdah pod vaško lipo obstajajo pisani viri že iz 13. stoletja. V Prešernovi rojstni vasi, Vrbi, je še ohranjeno tako legendarno zbirališče vaških gospodarjev. Kolikor kamnov, toliko je bilo domačij v vasi. V lipovi senci se ni smelo govoriti laži!

Stavbna dediščina se najbolje ohranja, če živi Najstarejše slovensko rudarsko mesto se je z odkritjem in pridobivanjem živega srebra od konca 15. stoletja razcvetelo na vseh področjih, od tehnike in znanosti do trgovine in kulture. »Tako se današnja Idrija, katere celotno staro mestno jedro je od leta 2012 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, lahko postavlja ne le z bogato rudarsko dediščino, razstavljeno v muzeju, ter podzemnim svetom rovov in jaškov, ki so danes sicer večinoma zaliti, zasuti ali kako drugače zaprti, ampak tudi s številnimi pomembnimi arhitekturami, ki so in še vedno oblikujejo, spreminjajo in dopolnjujejo prostor mesta,« poudarja pomen ohranjanja naselbinske in stavbne kulturne dediščine arhitektka, redna profesorica dr. Živa Deu, ki je bila do lanske upokojitve zaposlena na ljubljanski fakulteti za arhitekturo.

Titov pilot in vitez karikatur »Deset let sem bil osebni pilot nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Od štirih pilotov, ki smo med letoma 1970 in 1980 leteli z maršalom, sem še edini živ. Za pilota sem se izšolal na vojaški letalski akademiji v Mostarju, za menoj je skupno čez šest tisoč ur letenja po vseh celinah, upravljal sem 27 tipov letal, civilnih in vojaških, tudi helikopterje. Leta 1956 sem z ruskim lovcem MIG 23 na višini 18 tisoč metrov prvič prebil zvočni zid,« pričenja svojo zanimivo zgodbo 85-letni Mariborčan Stanislav Šerc.

Spoznavanje Evrope s kolesom Kolesarjenje je dokazano zdravo za telesno in duševno zdravje, saj krepi moč, vzdržljivostin gibljivost , hkrati pa je razmeroma varno glede na udeleženost v prometu. Je vrsta rekreacije, primerna za vse starosti in različno fizično pripravljenost. Tega se dobro zavedata tudi zakonca Končina, 70- letna Marija in 72-letni Rafael iz Šešč v Savinjski dolini. Rafael pa ni le rekreativec ampak tudi izjemno uspešen kolesarski športnik veteran. Doslej je nastopil na tristo dirkah, stokrat zmagal in trinajstkrat osvojil naslov državnega prvaka, nazadnje lani2017. Uspešno pa je sodeloval tudi na več svetovnih prvenstvih.

Ženske v življenju Ivana Cankarja Ženske so prihajale in odhajale iz življenja Ivana Cankarja, nobena pa se ni v njem za stalno zasidrala. A ni je bilo ženske, ki bi tako močno zaznamovala njegovo življenje, kot njegova mati in ni ga pisatelja, ki bi s svojimi deli postavil materi tako veličasten spomenik, kot ga je on.

Od lončenih skled do lojtrnika V muzejski zbirki v graščini Velika Nedelja je zbrano bogastvo etnološkega in kulturnega izročila ormoškega dela Prlekije. V sedmih prostorih je razstavljenih okoli osemsto eksponatov. Prikazujejo značilnosti bivalne kulture ter način življenja tukajšnjega prebivalstva v zadnjih dveh stoletjih. Zbirka je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Malo peče, a dobro dene Pekoče je zdravo. Tako je rekla moja mama, ko smo se otroci upirali, da bi jedli hren za veliko noč. Poznali smo še pekočo papriko, čili pa je prišel v modo pozneje, ko se je naša dežela odprla svetu.

Rdeča pesa ne pomaga dovolj Slabokrvnost ali anemija nastane, ko je zmanjšana celotna masa eritrocitov v krvnem obtoku. Najpogosteje jo povzroči pomanjkanje železa. Železo je namreč v hemoglobinu, ki sestavlja velik delež eritrocitov. Ocenjujejo, da ima težave s pomanjkanjem železa več kot petina ljudi.

Povišan krvni tlak – 'tihi ubijalec' Vas pogosto boli glava? Ste zadihani? Imate težave z vidom? Vam pogosto teče kri iz nosa? Vsi ti simptomi so lahko znak, da je vaš krvni tlak povišan. Ker marsikdaj ne občutite nikakršnih znakov, mu pravimo tudi 'tihi ubijalec'. Lahko imate visok krvni tlak in nimate simptomov, dokler ne doživite možganske ali srčne kapi. Zato redno kontrolirajte in preverjajte tlak pri vašem osebnem zdravniku ali doma z merilcem tlaka.

Proti potrtosti in nespečnosti Pater Simon Ašič (1906-1992), duhovnik in velik poznavalec zdravilnih rastlin, se je v času svojega bivanja v Stični, ko je pomagal ljudem, srečeval tudi s tistimi, ki so trpeli zaradi potrtosti. Depresija je stanje, ko smo žalostni, jokavi, pretirano zaskrbljeni, brez volje do življenja. Potrtost lahko spremlja tudi nespečnost. Z naravnimi pripravki v ljudski medicini lahko lajšamo te težave ali jih pozdravimo.

Kako v trpljenju najti smisel Viktor E. Frankl (1905-1997) je bil eden najbolj pomembnih avstrijskih mislecev 20. stoletja. Bil je doktor medicine, po specializaciji psihiater in doktor filozofije. Ustanovil je povsem novo psihoterapevtsko šolo – logoterapijo,s katero je ljudem pomagal iskati smisel v življenju.

Najboljše kuharice so gospodinje Pred leti sem v eni od revij zasledila napotke kuharskega mojstra Andreja Goljata za pripravo potice z različnimi nadevi. Doma sem imela že veliko receptov, njegov pa mi je vzbudil zanimanje zaradi drugačne priprave testa. Včasih so nas babice in mame učile, da pri pripravi kvašenega testa kvas ne sme priti v stik s soljo. Mojster Goljat pa je svetoval, da kvasni nastavek pripravimo s soljo. Potice na fotografijah so bile zelo lepe, zato sem poizkusila. Od takrat naprej delam testo za potico, pa tudi krofe in kruh le na ta način. Lani aprila sem s potico s trojnim nadevom celo zmagala na Festivalu slovenske velikonočne potice na Otočcu in prepričana sem, da je k temu pripomoglo tudi tako pripravljeno testo. Ko sem se z mojstrom Goljatom srečala za ta prispevek, sva se pogovarjala, kot da se že dolgo poznava in da sva sredi kuhinje. Tako kot je za velike mojstre značilno, tudi gospod Goljat ne skriva svojega znanja, še zdaj, ko je že upokojen, ga z veseljem prenaša na vse, ki si ga želi

Nakit – pika na i vsakemu oblačilu Z nakitom oblačilu menjamo značaj in hkrati ga prilagodimo različnim dogodkom. Nekaterim damam je všeč mnogo detajlov, druge imajo raje manj in tisto bolj premišljeno izbrano. Tudi moda spodbuja enkrat več, drugič manj nakita. Vsekakor je prihajajoča modna sezona tista, ki ga ima še posebej rada.

Moč lune Že od nekdaj so ljudje poznali moč Lune in se ravnali po njenih menah. Vedeli so, da vpliva na plimovanje morja, na menstrualni ciklus, na rast in gibanja narave na Zemlji. Da ne gre za vraževerje, je potrdila tudi novejša znanost, saj je dokazala povezave med luninimi menami in temeljnimi biološkimi ritmi; ti so pomembni za telesni razvoj in zdravje, pa tudi za telesne obremenitve in bolezni

Ko škoduje že skodelica mleka Vas napihuje, imate vetrove in črevesne krče, pa niste jedli ne zelja, fižola, ne hrušk ali sliv? Morda je vzrok vašim težavam pomanjkanje encima laktaze ali pa ste alergični na mlečne beljakovine. Zaradi staranja prebivalstva in delne prilagoditve organizma se veča delež tistih, ki se slabo počutijo po zaužitju mleka ali mlečnih izdelkov.

Recepti

Resveratrol – čudežni antioksidant? Francozi slovijo kot gurmani, ki uživajo v hrani in se ne obremenjujejo z maščobami, ob obroku je na mizi tudi vino. Kljub tem njihovo zdravje ni ogroženo, vsaj ne v takšni meri kot zdravje drugih Evropejcev ali Američanov, znanih po težavah zaradi prevelike telesne teže kot posledice nepravilne prehrane in premalo gibanja. Za Francoze je značilno, da ob glavnem obroku popijejo kozarec vina, še posebej rdečega, ki vsebuje veliko resveratrola, že desetletja znanega antioksidanta, ki ga nekateri kujejo v zvezde, drugi pa njegov vpliv na zdravje zmanjšujejo ali celo zanikajo.

"Lahki" izdelki z veliko sladkorja Za nakup določenega živila se pogosto odločamo le ob pogledu na sprednjo stran izdelka, kar pa ni dovolj. Pravi vtis o tem, kaj sploh kupujemo, dobimo šele, ko preberemo deklaracijo na hrbtni strani, ki vsebuje hranilne vrednosti izdelka ter seznam sestavin v živilu.

Preženimo tesnobo, strah in napetost Anksioznost je od nekdaj človekova spremljevalka. Z njo se soočajo tudi starejši. Pri ocenah, kako pogosta je med starejšimi, se naši zdravniki opirajo na tuje študije. Tudi v razvitih državah so podatki skopi, številke o domnevni razširjenosti anksioznosti med starostniki pa osupljivo različne.

Izboljšajmo gibljivost Verjetno ste že opazili, da je letošnji pristop k vadbi obogaten na ta način, da se več enostavnih vaj, potem ko jih dobro obvladate, povezuje v samostojno vajo. Vadba doma je na ta način še vedno enostavna, istočasno pa tudi zahtevnejša.

Blaženje bolečin v sklepih Najnovejše znanstvene raziskave so potrdile izkušnje tradicionalne kitajske medicine, ki pravijo, da bi morali bolniki z bolečinami v sklepih redno v prehrani uživati tudi začimbe, in sicer ingver, čili, cimet, kurkumo in 70 % temno čokolado, je v svoji knjigi Premagajmo artrozo in bolečine v sklepih zapisal nemški zdravnik dr. Wolfgang Feil. Te namreč zmanjšujejo vnetja v sklepih in delujejo protibolečinsko, spodbujajo presnovo in pomagajo pri izgubi odvečnih kilogramov.

V Maribor po tisto črno kitaro Pevec, bobnar, kitarist, oče, upokojenec, kuhar in nogometaš Milan Kreslin, kličejo ga tudi Pubi, je 1. februarja dopolnil 90 let. S čustvi prežeto praznovanje je potekalo v razširjenem družinskem krogu v domačih Beltincih. Kakšne so želje pri 90-ih letih? »Samo zdravje. Rad pa bi si malce podrobneje ogledal še mesto Dubrovnik, kjer sta doma kultura in gledališče, ne pa kakšen hojladri-hojladro.«

Sredstva za odpravljanje zunanjih zajedavcev so nujna  Ektoparazitiki se uporabljajo za odpravljanje ali kot preventiva pred zunanjimi zajedalci (ektoparaziti), kot so bolhe, klopi, pršice, ušesne garje, uši in peščene muhe. Ti so lahko pri nekaterih živalih vzrok neprijetnih alergij (npr. preobčutljivost na bolšjo slino – alergija na bolšji pik, zaradi česar se lahko žival močno praska in ima razdraženo kožo), ali pa bolj resnih in nevarnih bolezni , kot so klopno prenosljive bolezni (borelioza, anaplazmoza, babezioza).

Odstiranje čarov bronaste dobe  Arheologe si po navadi predstavljamo kot ljudi, ki na terenu z malimi lopaticami izkopavajo velike kamnite bloke, iščejo male kovinske, keramične ali drobne steklene razbite predmete, zelo natančno z majhnimi čopiči odstirajo prah z njih, želijo najti ostanke velikih civilizacij, razložiti, ali je res bilo tako, kot in če je zapisano v knjigah. Dr. Neva Trampuž Orel pa je raziskovala nekoliko drugače in Slovensko arheološko društvo ji je decembra lani podelilo nagrado za življenjsko delo, ker je s svojim znanstveno-raziskovalnim delom, ki ga je izvajala ob skrbno opravljenem delu muzejske kustosinje, bistveno prispevala k napredku slovenske arheologije.

V Prekmurje

Veselimo se že srečanja na Lošinju 

Priprave na spomladansko sajenje in sejanje  Mila zima je naenkrat pokazala zobe in februar odela v snežno odejo, ki kar traja, a vendar pričakujemo ob izidu te številke Vzajemnosti slovo od snega. Dejstvo pa je, da temperature, vsaj do sedaj, niso bile tako nizke in dolgotrajne, da bi z zamrznitvijo dodobra razkužile zemljo in na ta način uničila škodljivce v njej (mrčes, polže, strune, bramorje ipd). Sedaj je čas, da si pripravimo načrt zaza spomladanska dela na vrtu.

Krašnja – ohranjena preteklost združuje Vasica sredi ozke doline Črni graben se ponaša s presenetljivo bogato zgodovino. Predvsem po zaslugi prometne poti med Ljubljano in Celjem, ter podjetnih domačinov. Ime vasi bi lahko po Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen izviralo iz besede kras – skale, pečine. Domneve mi vaščani niso mogli potrditi, a Vera Beguš, predsednica lokalnega Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski mi je posredovala obilo podatkov. Med drugim sem izvedel, da je Krašnja prvič omenjena v listinah že davnega leta 1325. Valvasor je v knjigi Slava vojvodine Kranjske zapisal, da vas leži ob deželni cesti in je v njej veliko prevoznikov. Takrat so jo imenovali Krasina.

Dežela marljivih ljudi Pristanek velikega airbusa na največjem korejskem in drugem najlepšem azijskem letališču Incheon na otoku pred Seulom je bil vznemirljiv. Iz sončnega neba si naenkrat pahnjen v meglo in smog korejskega vsakdana. Bolje bi bilo ta del sveta obiskati septembra, a kljub peklenski vročini sva z Arpadom z najetim avtomobilom (seveda znamke Kia) prekrižarila deželo, ki je po površini enaka Madžarski vendar šteje kar petkrat več prebivalcev.

Ko zacvetijo primule, že zadiši po pomladi Primula vulgaris je pri nas zelo razširjena rastlinska vrsta. Poleg tega, da jo pogosto srečujemo v naravi, jih vrtnarji radi vzgajamo v svojih vrtnarijah.

Vnuk prespi pri starih starših Za otroka je vedno znova velika dogodivščina, ko prespi pri starih starših. Pri starih starših je podobno kot doma, a tudi čisto drugače. Kako narediti dogodek lep, da ga bo otrok spravil med srečne spomine?

Porisani suhorski pirhi Skoraj vsakdo pozna belokranjske pisanice in prekmurske remenke, malokdo pa suhorske pirhe z Brkinov. Tehniko okraševanja velikonočnih jajc s praskanjem ohranja v vasici Suhorje v severozahodnih Brkinih Kristina Volk, ki pravi, da na pirhe riše.

Večno cvetoči žafrani Zacveteli so že prvi spomladanski žafrani. Tisti s spretnimi rokami si jih lahko izdelate tudi sami.

Najboljše sorte aronije  Aronija naj ne manjka na slehernem vrtu. Zaradi vsebnosti številnih zdravilnih učinkovin, vitaminov, mineralov in ostalih koristnih snovi jo lahko posadite na vrt ali celo v večjo posodo na balkonu ali terasi. Predstavljamo vam štiri preizkušene sorte aronije za zasaditev na vrtu.

Kultura

Barve za dobro počutje Barve nas obkrožajo v vsakdanjem življenju na vsakem koraku, še posebej narava nam kaže obilje barv in skladnih kombinacij. Z barvami v svojem domu pa smo običajno bolj previdni, nočemo storiti napake, radi bi se počutili prijetno. Nekateri prisegajo samo na belo, drugi so zelo pogumni z živimi barvami, tretji so zadovoljni z naravnimi odtenki. Zaradi neskladnih ali preveč živih barv se lahko počutimo nemirni, ves prostor dobi nadih te močne barve, kar še poudarijo premočne luči. Ne pozabimo na zlato načelo pri opremljanju in ne imejmo prenatrpanega prostora ne z opremo in ne z barvami.

Po nagelj na Limbarsko goro Tradicionalna prireditev Po nagelj na Limbarsko goro bo letos potekala v nedeljo, 18. marca in bo v znamenju 30. obletnice. Na 773 metrov visok hrib nad Moravško dolino bo na ta dan treba peš. Prireditev poteka v času med dnevom žena in materinskim dnevom, zato obiskovalkam na cilju podarijo nagelj kot simbolno zahvalo za opravljanje njihove družbene in družinske vloge.

Iz mojega srca

Zunajsodno reševanje potrošniških sporov Marsikdo morda ne ve, da je že od leta 2015 v veljavi zakon o izvensodnem reševanju potrošnikih sporov, ki ureja možnost reševanja sporov na relaciji med ponudniki (podjetji) in potrošniki na izvensodni način, s pomočjo posrednika.

Prišla bo pomlad

Druženje marec 

Pridobljenih pravic ne damo Ob obeležitvi stoletnice, odkar so ženske v Veliki Britaniji dobile volilno pravico smo slišali, da Angležinje še vedno dobivajo za 14 odstotkov nižjo plačo od moških kolegov za enako delovno mesto. Tudi pri nas ne moremo govoriti o enakosti med spoloma, čeprav Slovenke v primerjavi z ženskami drugod po svetu živimo bistveno bolje, pravi Sonja Lokar, profesorica, sociologinja, političarka in predana aktivistka tudi še zdaj, ko je v pokoju.

SVET IN MI

Različna stališča do upokojitve Raziskava Staranje v Sloveniji je pokazala, kaj nad 50 let stari prebivalci Slovenije potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo glede svojega staranja in sožitja med generacijami. Prejšnji mesec smo navedli podatke o naših stališčih do upokojitve in življenja po njej – stališča namreč zelo vplivajo na to, ali se bo po upokojitveni prelomnici naše življenje razvijalo bolj srečno in zadovoljno, kakor se je v srednjih letih, ali slabše. Danes bomo pogledali, katera stališča so ugodna in zakaj je tako.

Dan žensk, praznik človekovih pravic – anketa

Univerzalni dohodek za posameznikovo svobodo Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je koncept star že nekaj stoletij, v Sloveniji pa je dobil leta 2010 vnovični zalet s predlogom sociologinje dr. Valerije Korošec o njegovi uvedbi. Poleg tega je vse bolj aktualen zaradi večanja relativne revščine, dohodkovne neenakosti, sprememb na trgu dela in napovedi o korenitih družbenih sprememb v prihodnjih desetletjih. Z uvedbo UTD pa naj bi se prav vsem državljanom, ne glede na njihov socialni status in na njihovo starost, zagotovil enak, fiksni mesečni dohodek. To ni oblika socialne pomoči, ampak zagotovilo posameznikove svobode v času hitrega razvoja in sprememb.

NOVICE

VAŠA POŠTA

Starejši zaposleni so pogosteje na bolniški S podaljševanjem delovne dobe in porastom zaposlovanja ljudi nad 50. letom starosti, kot zahteva pokojninska zakonodaja, se povečuje tudi delež dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Najpogosteje so dlje časa na bolniški prav zaposleni v starostni skupini od 50 do 65 let.

Šport in politika

Predlog zvišanja vdovskih pokojnin Med vsemi prebivalci Slovenije revščina najbolj ogroža starejše ženske, ki živijo same v svojem gospodinjstvu. Večinoma so to vdove in da bi nekoliko izboljšali njihov gmotni položaj, je stranka DeSUS v začetku februarja vložila predlog novele pokojninskega zakona, ki zvišuje znesek dela vdovske pokojnine ter zgornjo mejo izplačil.

 


Vaši komentarji


© 2018 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media