Univerzalni dohodek za posameznikovo svobodo

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je koncept, star že nekaj stoletij, v Sloveniji pa je leta 2010 dobil vnovični zalet s predlogom sociologinje dr. Valerije Korošec o njegovi uvedbi. Poleg tega je vse aktualnejši zaradi večanja relativne revščine, dohodkovne neenakosti, sprememb na trgu dela in napovedi o korenitih družbenih spremembah v prihodnjih desetletjih. Z uvedbo UTD pa naj bi prav vsem državljanom – ne glede na njihov socialni status in njihovo starost – zagotovili enak fiksni mesečni dohodek. To ni oblika socialne pomoči, ampak zagotovilo posameznikove svobode v času hitrega razvoja in sprememb.

Dr. Valerija Korošec je zaposlena na Uradu za makroekonomske analize in razvoj RS in govori v svojem imenu. V povzetku predloga zapiše še vedno aktualna spoznanja: »UTD bi lahko bil odgovor na razvojne dileme našega časa. Slovenska država bi z njim uspešneje zagotavljala eksistenčno varnost prebivalcev, varovala (strokovno) avtonomijo posameznika ter spodbujala njegovo delovno motiviranost, iniciativnost in tudi korenito poenostavila socialno administracijo in manipulativne stroške. Najbolj znani evropski zagovornik UTD Phillipe Van Parijs predlaga, da bi država odraslim državljanom (ali stalnim prebivalcem) izplačevala fiksno in za vse enako mesečno vsoto, ki ne bi bila pogojevana z določeno vrsto obnašanja ali kakšnimi posebnimi lastnostmi, ampak bi prejemnik zgolj moral veljati za upravičenega člana družbe.« »Nikogar več namreč nimamo, ki bi zastopal vse strani, ne samo posebnih interesnih skupin,« pove Valerija Korošec. »In vedno smo mislili, da je država tista, ki bi morala zastopati vse, tudi otroke, revne, stare ... Koncept UTD je, da mora država vse, kar daje, dajati vsem enako. UTD pomeni jamstvo države, da vsak dobi isto. Na neki način bi tako država vsak mesec na računih državljanov preverjala, ali ima vsak dovolj za preživetje.«

Za nadzor revnih in tudi bogatih

Visok tehnični napredek omogoča vse lažji nadzor ljudi. Valerija Korošec razmišlja, da smo tega, da nas nenehno pregledujejo in nadzorujejo, že navajeni, in nadaljuje, da so pri tovrstnem nadzoru stigmatizirani predvsem reveži, po drugi strani pa bogataši niso podvrženi tolikšnemu nadzoru. Eden izmed ključnih razlogov za to, da bi UTD dobivali tako revni kot bogati, je, da bodo tudi bogati, če ga bodo prejemali, prav tako nadzorovani kot revni. »Ves čas namreč hkrati delujeta dva sistema – tisti za reveže, kjer ves čas prosijo za denarno pomoč, in sistem za bogataše, ki se kar naprej pogajajo za davčne olajšave. To je treba združiti, saj smo isti narod in znotraj države morata biti ta dva sistema usklajena, harmonizirana, ker smo 'pod istim klobukom'.«

Dokazala je, da bi lahko univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji, če bi bil uveden, znašal 300 evrov. Trdi, da dodatni denar pri uvedbi UTD ne bo potreben, ker je predlog pisala v času, ko je že bilo predvideno zlato fiskalno pravilo, zato ni upoštevala novih finančnih sredstev. Višina mesečnega UTD, torej 300 evrov, je oblikovana tako, da izključuje dodatna sredstva. Višina je izračunana kot povprečje polovice minimalne plače, polovice meje revščine, denarne socialne pomoči in ene tretjine povprečnega mesečnega dohodka.

»Ljudje UTD v marsikaterem pogledu napačno razumejo,« povzema sogovornica. To ni nekaj novega, gre samo za uporabo novega imena za skupino že obstoječih socialnih transferjev in za avtomatizacijo sistema. Namesto otroških doklad bi to postal na primer univerzalni otroški dohodek. In namesto šestnajstih socialnih transferjev bi to združili pod enim imenom – UTD, ki bi bil univerzalen, namenjen vsem ljudem.

Do uvedbe UTD pelje evolucija, ne revolucija. »Poanta mojega predloga so minimalne spremembe, delamo počasi in premišljeno, države nočemo razstreliti.« Z gibanjem za UTD ustvarjajo velik pritisk na oblast v smeri univerzalnosti, kar se že pozna, saj se stvari spreminjajo v tej smeri. Zavzemanje za UTD je kot lakmusov papir, kazalnik tega, ali človek razume, kaj je v tem trenutku nujno za obstoj, ali ne. Večina starejših pobudo sicer podpira, ampak najmanj med vsemi starostnimi skupinami. Mogoče zato, ker ga ne potrebujejo tako nujno kot drugi.

UTD in upokojenci

Skupine upokojencev se uvedba UTD po predlogu iz leta 2010 sploh ne bi »dotaknila«. Bi pa z njim zagotovili, da bi vsi starejši od 65 let dobili 300 evrov na mesec, tudi tisti, ki ne prejemajo pokojnine. Na neki način bi z uvedbo UTD (pod drugim imenom) »vrnili« in zvišali državno pokojnino, ki je bila ukinjena. »Nekateri so kritični do tega,« nadaljuje, »da bodo UTD prejemali tudi posamezniki, ki so v aktivni delovni dobi in so pripravljeni delati. Argumentirajo, zakaj ga bodo prejemali, če hodijo v službo!« Valerija Korošec odgovarja, da se tako oni kot tudi bogataši lahko ponesrečijo, izgubijo službo ipd. UTD je zamišljen kot neka varovalka za zaposlene ljudi, kot neke vrste nadomestek nekdanjega SDK.

Naša država ima sicer dokaj dober socialni sistem, imamo le od 14 do 18 odstotkov revnih oziroma socialno izključenih. »UTD bi samo še pokril zadnje luknje v sistemu,« pove. »Pogosta napaka je tudi, da večina ne loči absolutne in relativne revščine, večinoma govorijo o relativni, statistično izračunani revščini. Ne ve se točno, kako bi UTD vplival na relativno revščino, ker je to odvisno od njegove višine, bi pa zagotovo pomembno vplival na absolutno revščino: da nihče ne bi bil lačen in da bi bili računi za stanovanje plačani.«

Kdo ve, kaj je UTD?

Zanimalo nas je, ali so ljudje sploh dovolj seznanjeni s konceptom univerzalnega temeljnega dohodka. Valerija Korošec je prepričana, da UTD pozna vse več ljudi, koncept je predstavljen v medijih, knjigah, zbornikih, imajo celo svojo stran na Facebooku. Poleg tega se vključujejo v razne politične in volilne akcije. Raziskava iz leta 2016 je pokazala, da 65 odstotkov Slovencev, ki pozna UTD, tudi podpira njegovo uvedbo, kar je po njenem mnenju velik napredek.

»Svet se zelo hitro spreminja in ne moremo se izogniti posodobitvi socialnega sistema,« zaključuje. »Lahko se zgodi, da bomo predolgo čakali in bo prišlo do velikih socialnih nemirov, lahko se zgodijo vojne ali pa pride do izjemnega nazadovanja v zdravstvenem stanju prebivalstva. V vsakem primeru bo prišel čas, ko bodo delodajalci in tisti na oblasti končno razumeli, da morajo zagotoviti socialno varnost in psihično stabilnost ljudi. Prej ali slej bodo ugotovili, da potrebujemo UTD, ker je to vsaj tako pomemben element konkurenčnosti, kot so dobro izobraženi ljudje. Zdaj gre samo še za to, katera država na svetu bo dovolj pametna, da ga bo prva uvedla.«

Lani so v Švici izpeljali referendum o uvedbi UTD, ki pa ni uspel. Po njenem mnenju ga pobudniki niti niso pripravili z željo, da bi, saj se v Švici s to tematiko ukvarja množica ljudi in niso pripravili skupnega predloga. Zanimalo jih je samo, ali bi ljudje podprli idejo, splošen koncept. Predlagali so tudi previsoko mesečno vsoto (okoli 2500 evrov na posameznika).

Finska pa je sicer prva evropska država, ki je leta 2017 poskusno uvedla univerzalni temeljni dohodek. Tega bo dve leti prejemalo dva tisoč naključno izbranih brezposelnih oseb, mesečno pa znaša 560 evrov. O temeljnem dohodku razmišljajo tudi na Nizozemskem, v Švici in Kanadi.

Bistvo koncepta UTD povzema izrek Philippa Van Parijsa: »UTD je orodje pravičnosti, saj omogoča, da vsi sodelujemo pri delitvi družbenega proizvoda.«

Jelka Šutej Adamič