Dan žensk, praznik človekovih pravic – anketa

mar. '18

Zakaj je praznovanje 8. marca, mednarodnega dneva žensk, še vedno pomembno?

Dr. Svetlana Slapšak, socialna antropologinja, raziskovalka in publicistka, Ljubljana: »Osmi marec ni le zgodovinski praznik in spomin na boj za ženske pravice, tudi danes ga doživljamo kot borbeni praznik žensk, ki morajo ponovno osvojiti nekatere odvzete pravice in misliti ter opozarjati na to, kako patriarhalna družba nenehno proizvaja nove položaje in oblike deprivilegiranosti žensk.«

Dr. Miloslav Poštrak, docent socialnega dela, Ljubljana: »Praznik sta leta 1910 predlagali Käte Duncker in Clara Zetkin, in to proti volji njunih socialdemokratskih strankarskih kolegov, kar ni nepomembno. Kasneje se je morda zdelo, da praznik ni več potreben, saj naj bi ženske dosegle enakopravnost, v totalitarnih komunističnih režimih pa se je praznik sprevrgel v obliko ideološke agitacije. Ob ponovnem vzponu patriarhalnosti in neokonservativizma se krepi tudi odpor proti tem procesom, zato 8. marec spet praznujemo v njegovi izvirni obliki: gre za spoštovanje pravic žensk kot temeljnih človekovih pravic.«

Štefka Kučan, nekdanja prva dama Slovenije, Ljubljana: »Praznovanje 8. marca je potrebno v vsakem času. Kdor ne spoštuje ženske in njenih zgodovinskih prispevkov v družbi, ne ve, kaj so prave življenjske vrednote. Še vedno se moramo boriti za svoj prostor pod soncem, saj imamo moč, znanje in izkušnje. Ne smemo dopustiti, da se ženskam jemlje dostojanstvo, češ da smo le poceni služnostni servis. Poleg poklicnega ustvarjanja je za razvoj in kulturo bivanja pomembna naša skrb za preživetje, izobraževanje, zdravje, solidarnost itd. Biti moramo pogumne in ne smemo dovoliti, da nas težave potarejo.«

Pavle Ravnohrib, filmski in gledališki igralec, Vrhnika: »Dan, namenjen spoštovanju žensk, je pomemben in potreben. Zmeraj bolj! V času, polnem ideološke navlake, se zdi, da je praznovanje nepotrebno, kajti ženske so v desetletjih ozaveščanja družbe o enakopravnosti obeh spolov marsikatero od kratenih družbenih pravic že dosegle. Stvari pa se lahko kaj hitro zapletejo. Danes se zdi, da je omemba spola (ženskega kot moškega) navzkriž z ideologijami, ki utečene stvari postavljajo na glavo. Ali lahko plemenita ideja zaradi poudarjanja spola kot naravne danosti postane sporna?«

Ljudmila Novak, poslanka in dolgoletna predsednica stranke NSi, Ljubljana: »Ženske v politiki smo še vedno drugače obravnavane kot moški, ker nas javnost strožje ocenjuje. Na to moramo nenehno opozarjati, skupaj pa lahko več dosežemo. Na prireditvah, kot je Ljudje odprtih rok, je nominirank veliko več kot moških, kar kaže, da znamo ženske prisluhniti potrebam ljudi v stiski. Tudi moški znajo, ampak me pogosteje vidimo v tem svoje poslanstvo. Največ pa mi pomeni materinski dan, ker sem z veseljem mama in babica.«

Dr. Alojz Demšar, upokojeni profesor kemije, Ljubljana: »Vsako priložnost, ko lahko pokažem svojim bližnjim, koliko mi pomenijo, se mi zdi škoda zamuditi. Svoji ženi to pokažem tudi ob dnevu žena, že 39 let. Želim si, da bi lahko enako naredil vsaj še tolikokrat. Življenje me je naučilo, da lahko praznik sebi in drugim s pozornostjo in srečanji naredimo skoraj vsak dan. Dan žena pri nas doma spada v zelo posebno skupino osebnih praznikov in bo tam tudi ostal.«

Darja Lovšin, univerzitetna diplomirana politologinja, Ljubljana: »To je lep praznik in je tudi v sedanjem času potreben zato, da se spomnimo pravic včasih še vedno zapostavljenih žensk. Prav tako sposobne smo kot moški, a se moramo še vedno boriti za enakopraven in enakovreden odnos. Rožico za 8. marec si zaslužijo vse ženske, dan materinstva pa se mi zdi bolj družinski praznik, izključujoč do žensk, ki nimajo otrok, pa tudi do moških.«

Amej Veselko, dijak, Celje: »Na ta dan obdarim mamo in druge ženske, ki jih imam rad. Ženske so zelo pomembne, saj so nas ne nazadnje rodile in večinoma skrbijo za družino. Opravljajo tudi mnoga druga dela, so tudi pisateljice, pesnice, znanstvenice, umetnice, vendar so manj opazne kot moški. Nekako smo navajeni, da smo moški bolj v ospredju, kar pa se mi ne zdi prav. Pošteno bi bilo, da bi bili moški in ženske enakovredni.«

Besedilo in fotografije: Novinarski krožek SUTŽO


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media