Najboljše sorte aronije 

Prosti čas | mar. '18

Aronija naj ne manjka na slehernem vrtu. Zaradi vsebnosti številnih zdravilnih učinkovin, vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi jo lahko posadite na vrtu ali celo v večjo posodo na balkonu ali terasi. Predstavljamo vam štiri preizkušene sorte aronije za zasaditev na vrtu. 

Priporočamo sorto črnoplodne aronije nero, ki jo odlikujejo debelejši plodovi velikosti več kot 12 mm ter velika rodnost. Med vsemi sortami ima največjo vsebnost antioksidantov in zori konec avgusta. Po kakovosti in količini pridelka ji je zelo podobna sorta viking, ki zraste do 2 metra. Zori konec avgusta in v začetku septembra. Plodovi so srednje veliki in tehtajo od 1 do 1,5 g. Sprva so plodovi rdeče barve, z zorenjem pa potemnijo do črne. Sorta galicijanka zori v začetku septembra in ima nekoliko manjšo koncentracijo antocianov kot sorti nero in viking, dosega pa nekaj večjo rodnost kot sorta viking. Plodovi črnoplodne aronije sorte hugin zorijo od septembra do oktobra. To je pokončen manjši grm, ki zraste do višine 1,3 m, in je primeren tudi za sajenje živih mej. Sorto hugin lahko sadimo tudi v večje posode in korita. Plodovi so sladko-kislega okusa. V času zorenja plodove obvezno zaščitimo z mrežo proti pticam.

Sajenje in obrezovanje

Aronijo sadimo spomladi ali jeseni. Spomladi izbiramo sadike v loncih ali sadike z golimi koreninami. Sadike z golimi koreninami presajamo na vrt najkasneje do brstenja. Sadike, gojene v loncih, sadimo tudi v fazi olistanja. Držimo se pravila, da s sajenjem sadik v loncih prav tako pohitimo, da se čim hitreje vrastejo. Sadiko posadimo tako globoko, kot je sajena v loncu. Za gnojenje uporabimo kakovostna sadjarska gnojila za jagodičje. Če sadimo več rastlin, naj bo razdalja v vrsti 1,5 metra in 2,5 metra med vrstami. Aronija uspeva na vseh tipih tal. Poiščemo ji sončno lego. Proti nizkim temperaturam je povsem odporna. Zelo dobro prenaša tudi sušne razmere. Ob pojavu suše ji dodamo organsko zastirko in poskrbimo za namakanje, saj ima v času zorenja rada več vlage kot suše.

Marca je čas za obrezovanje grmov aronije. Puščamo poganjke, stare največ tri leta. Starejše veje izrežemo iz notranjosti grma. Poganjke režemo do tal. Pri izrezovanju poganjkov pazimo, da režemo do zemlje. Ne puščamo štrcljev. Tako spodbudimo izraščanje novih poganjkov. Aronija požene množico mladih poganjkov iz zemlje. Tudi te mlade poganjke močno razredčimo s temeljito rezjo do zemlje. Pustimo le nekaj najmočnejših poganjkov za naslednja leta.

NASVET

Setev za sadike 

Paradižnik za sadike sejemo od konca februarja do začetka marca, če ga sadimo na vrtu v celinski Sloveniji. Na obalnih območjih in toplejšem zahodnem delu Slovenije s setvami prehitevamo za 14 dni ali tri tedne. Sadika potrebuje za razvoj 60 do 70 dni. Setev za sadike jajčevcev se ujema s setvijo za sadike paradižnika. V celinskem delu Slovenije ga običajno sejemo v začetku marca. Tudi v tem primeru je treba za hitro in uspešno kalitev postaviti sadike na radiator. Po kalitvi jih prestavimo na okensko polico, ki je obložena s stiroporom ali brisačo. Tako se bodo sadike dobro razvijale. Papriko sejemo vsaj teden dni pred paradižnikom. Setev za sadike feferonov, čilija se časovno in opravilno ujema s setvijo paprike. Do kalitve naj bodo lončki s semenom nad toplim radiatorjem. Pod lonček postavimo brisačo, da se preveč ne pregrejejo. Toploto je treba zagotoviti tudi v nočnem času. V hladnih hišah bodo rastline kasneje kalile. Paradižniku, papriki in drugim plodovkam je treba zagotoviti visoke temperature v začetku rasti. V času kalitve in do razvoja prvega lista je treba vsem sadikam zagotoviti 25 °C, drugače se čas kalitve podaljša. Če je temperatura ob razvoju drugega in tretjega lista previsoka, se sadike hitro »pretegnejo«. Rast sadik dejansko uravnavamo tudi s temperaturo, ne samo s svetlobo. V času razvoja prvega lista naj bo temperatura v prostoru okrog 18 °C. V času razvoja drugega in tretjega lista okrog 15 °C. Odrasla rastlina plodovk je hvaležna za temperaturo okrog 12 °C.

 Davor Špehar, Zeleni svet


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media