Stavbna dediščina se najbolje ohranja, če živi
ODSTRTE PODOBE – IDRIJA
Najstarejše slovensko rudarsko mesto se je z odkritjem in pridobivanjem živega srebra od konca 15. stoletja razcvetelo na vseh področjih, od tehnike in znanosti do trgovine in kulture. »Tako se današnja Idrija, katere celotno staro mestno jedro je od leta 2012 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, lahko postavlja ne le z bogato rudarsko dediščino, razstavljeno v muzeju, ter podzemnim svetom rovov in jaškov, ki so danes sicer večinoma zaliti, zasuti ali kako drugače zaprti, ampak tudi s številnimi pomembnimi arhitekturami, ki so in še vedno oblikujejo, spreminjajo in dopolnjujejo prostor mesta,« poudarja pomen ohranjanja naselbinske in stavbne kulturne dediščine arhitektka, redna profesorica dr. Živa Deu, ki je bila do lanske upokojitve zaposlena na ljubljanski fakulteti za arhitekturo.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Potrebujemo pozitivne zgodbe
»V medijih je preveč slabih objav glede starosti in razmer v domovih starejših občanov. Medtem ko so dobre, pozitivne zgodbe običajno prezrte.To vzbuja v ljudeh strah in nezaupanje na zalogo. In je napačen način za reševanje težav,« trdi Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice in dodaja, da družba potrebuje pozitivne zgodbe, ki nas bodo motivirale in nam dale upanje.Kap udari kot strela z jasnega
Možganska kap je predvsem bolezen starejših. Najpogosteje se pojavlja po sedemdesetem letu, čeprav lahko kot strela z jasnega udari tudi mlajše. Pri možganski kapi je tudi zelo pomembno, da pride bolnik do ustrezne pomoči čim prej. Najboljši izidi so, če jo dobi prvo uro po kapi.Tudi Američani imajo vse manjše pokojnine
Pokojnine so vse nižje tako pri nas kot tudi v razvitejšem svetu, denimo v Združenih državah Amerike. Posamezniki morajo že zgodaj razmišljati o tem, da bodo v času svoje zaposlitve varčevali, sicer jih na stara leta čaka beda.Naše starosti ne opredeljujejo le leta, pomembnejše je, koliko življenja smo ji dodali. Pohvalno je, da vse več ljudi skrbi za gibkost telesa in duha in si tako podaljšuje vitalnost in odmika betežno starost. A pride tudi čas, ko telo ne zmore več in potrebujemo pomoč bližnjih in družbe.
Včasih so to naravno pot človeka bolj spoštovali in cenili izkušnje ter modrosti starejših. Danes, ko postajamo vse bolj dolgoživa družba in se delež starejših od 65 let iz leta v leto povečuje, je paradoksalno, da družba poveličuje kult mladosti. Na starejše gleda kot na enovito skupino, a je bolj pisana in raznolika kot vse druge starostne skupine. Starejši so pomaknjeni na obrobje in postajajo nevidni. Njihove težave, potrebe in želje pa prezrte.
-
Fotogalerije
Prostor mora biti za vse generacije
2. oktober 2019 Festival za tretje življenjsko...Veselo druženje bralcev Vzajemnosti v Trogirju
7. junij 2019 Od nedelje do srede se je blizu...Bogata ustvarjalnost upokojencev
17. maj 2019 Danes so se na Gospodarskem...Za razvoj države so pomembne vse generacije
15. maj 2019 Pomembno je, da v današnji...Zdus podelil priznanja uspešnim društvom
29. november 2018 -
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več »
© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media