Proti potrtosti in nespečnosti

Dobro počutje | mar. '18

NASVETI PATRA SIMONA AŠIČA

Šopek šentjanževk ob materini dušici

Pater Simon Ašič (1906–1992), duhovnik in poznavalec zdravilnih rastlin, se je v času svojega bivanja v Stični, ko je pomagal ljudem, srečeval tudi s tistimi, ki so trpeli zaradi potrtosti. Depresija je stanje, ko smo žalostni, jokavi, pretirano zaskrbljeni, brez volje do življenja. Potrtost lahko spremlja tudi nespečnost. Z naravnimi pripravki, ki so jih uporabljali v ljudski medicini, lahko lajšamo te težave ali jih pozdravimo.

Šentjanževka z rumenimi cvetovi najlepše cveti v juniju. Okoli 24. junija, na god svetega Janeza Krstnika, ima največ zdravilnih snovi v sebi, zato jo nabiramo v tem času. Zgornjo tretjino rastline utrgamo in posušimo. Če najdemo rasti več rastlin skupaj, poberemo dve tretjini, druge pustimo za razmnoževanje. Baldrijan je trajnica, ki raste na vlažnih območjih, na primer ob potokih. Najdemo ga na Ljubljanskem barju, kjer med junijem in avgustom cveti v belih do svetlo rožnatih odtenkih. Korenine nabiramo jeseni. Na hitro jo operemo, posušimo in narežemo na koščke. Domovina melise je Sredozemlje, vendar dobro uspeva tudi na naših vrtovih, kjer se kaj hitro tudi razraste. Nabiramo jo v času cvetenja. Porežemo jo, osmukamo liste, ki jih posušimo na prepihu v senci. Prosto v naravi obiramo hmeljeve storžke. Pasijonka potrebuje za rast toplejše okolje, najdemo jo na slovenski obali, nabiramo celo rastlino. Materino dušico nabiramo v notranjosti Slovenije, in sicer v višjih legah.

Pripravki iz zdravilnih rastlin

Pri potrtosti pijemo čaj iz šentjanževke. Z eno skodelico kropa poparimo eno žličko zelišča, precedimo in popijemo. Okus lahko popestrimo še z žličko medu in malo jabolčnega kisa. Tudi iz rožmarina si lahko pripravimo čaj za ta namen. Z litrom kropa poparimo 3 žlice zdravilne rastline ter popijemo 3 skodelice dnevno. Čaj iz rožmarina deluje poživljajoče.

Pomembno je vedeti, da pripravkov iz šentjanževke ne sme uživati vsakdo, saj šentjanževka poveča dejavnost nekaterih jetrnih encimov (CYP-3A4). Zdravil, kot so triptani za zdravljenje migrene in nekaterih drugih, ne smemo kombinirati s šentjanževko, ker se le-ta presnavljajo z omenjenimi encimi in se koncentracija teh zdravil v krvi lahko zmanjša. Torej če jemljemo kakršna koli zdravila, pri zdravniku ali farmacevtu prej preverimo, ali lahko sočasno pijemo čaj iz šentjanževke.

Pri živčni izčrpanosti pater Simon Ašič priporoča, da spremenimo način življenja. Izogibamo se nepotrebnim skrbem in naglici. Če kadimo, pijemo kavo ali alkohol, poskušamo to opustiti. Telesu privoščimo dovolj nočnega počitka. Zvečer, eno uro pred spanjem, si pripravimo čaj za lažje uspavanje in kakovostnejši spanec iz naslednjih zdravilnih rastlin:

25 odstotkov pasijonke

25 odstotkov baldrijanove korenine

25 odstotkov melisinih listov

15 odstotkov materine dušice

10 odstotkov hmeljevih storžkov

Jemljemo lahko tudi baldrijanove kapljice, vodno-etanolni izvleček iz baldrijanovih korenin. Trikrat dnevno 15 kapljic nakapamo v čaj ali kozarec vode in popijemo. Čeprav baldrijan pomirja, ne vpliva na sposobnost koncentracije in reakcijski čas, torej na sposobnost upravljanja vozil ali strojev. Tudi odvisnosti ne povzroča. Učinek baldrijana nastopi postopoma, in sicer po dveh do štirih tednih jemanja ustreznega odmerka. Prav tako lahko z baldrijanom zamenjamo jemanje zdravil, ki vsebujejo zdravilno učinkovino zolpidem (npr. zdravilo Sanval).

Pri nervoznih stanjih pater Ašič priporoča masažo celega telesa z razredčenim jabolčnim kisom vsak večer pred spanjem. Ali pa si pripravimo kopel: v 5 litrih vode zavremo 250 g mešanice, ki vsebuje cvetove in liste gloga, zeli rmana ter liste melise in poprove mete. Prevretek odstavimo za eno uro, šele nato ga precedimo in vlijemo v kopel. Kopamo se 20 minut dvakrat na teden zvečer pred spanjem, in sicer 14 dni.

Pripravki iz zdravilnih rastlin nam lahko torej na podlagi izkušenj ljudske medicine in rezultatov novejših dognanj pomagajo lajšati težave pri potrtosti in nespečnosti.

Barbara Kozan, mag. farm.


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media