Brez spremembe na bolje

Dobro je vedeti | mar. '18

V Vzajemnosti, ki izide marca, običajno nekoliko podrobneje spregovorimo o gmotnem položaju uživalcev pokojnin v preteklem letu. V tem času so namreč na voljo že številni statistični podatki, na podlagi katerih lahko dokaj objektivno ocenjujemo, ali se je ta v preteklem letu v primerjavi s predhodnim letom kaj spremenil. In če se je, kako, ali na bolje ali pa se razmere še naprej slabšajo. Razpoložljivi statistični podatki kljub nekaterim nasprotnim mnenjem in pričakovanjem niso prav nič spodbudni. Čeprav so se vse pokojnine od začetka preteklega leta uskladile po določbah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 za 1,15 odstotka, precejšnjemu številu uživalcev starostnih in invalidskih pokojnin pa so se njihovi prejemki v skladu z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C) od oktobra lani zvišali na zagotovljenih 500 evrov, to vseeno ni pomembneje vplivalo na raven izplačanih povprečnih mesečnih pokojnin v preteklem letu.

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), razvidnih iz njegovega mesečnega statističnega pregleda za december 2017, je znašala povprečna mesečna neto starostna pokojnina, izplačana v tem letu, 620,25 evra. V primerjavi z mesečnim povprečjem, izplačanim v letu 2016, je bila višja za 1,2 odstotka. Povprečna mesečna neto invalidska pokojnina je znašala 479,93 evra (za 1,2 odstotka več kot leto poprej), povprečna mesečna vdovska in družinska pokojnina pa 391,11 evra (za odstotek več od povprečja leta 2016).

Vrednost pokojnin se še zmanjšuje

Po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs), objavljenih 15. februarja 2018, je povprečna mesečna neto plača, izplačana za leto 2017 pri pravnih osebah, znašala 1.062 evrov, kar je za 3,1 odstotka več od mesečnega povprečja, izplačanega v predhodnem koledarskem letu.

Razlike med stopnjami rasti povprečne mesečne neto plače in povprečnih mesečnih neto pokojnin se negativno odražajo v doseženih razmerjih med njimi. Ta so se zato tudi v preteklem letu ponovno znižala. Vrednost pokojnin se tako še naprej zmanjšuje, gmotni položaj prejemnikov poslabšuje, s tem pa, gledano celovito, tudi njihova materialna in socialna varnost.

Od uveljavitve ZPIZ-2 se je raven povprečnih mesečnih neto plač, povprečnih mesečnih neto starostnih pokojnin in cen življenjskih potrebščin, izražena v indeksih, po koledarskih letih spreminjala takole (Tabela 1):

Tabela 1 

*začasni podatek

Iz prikazanih statističnih podatkov Sursa in zavoda je razvidno, da se je v tem obdobju raven povprečne mesečne neto plače vsako leto povišala. Raven povprečne mesečne neto starostne pokojnine pa se je v letu 2013 v primerjavi s predhodnim letom malenkost zvišala, v naslednjih dveh letih zniževala, predlani in lani pa je le nekoliko porasla. Rasti povprečnih mesečnih starostnih pokojnin pa so bile v koledarskih letih, v katerih je ta izkazana, vsakokrat nižje od rasti povprečnih mesečnih plač.

Ker je višina odstotka redne uskladitve pokojnin, predpisana z ZPIZ-2, odvisna tudi od povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, smo v razpredelnico vključili tudi podatke Sursa o indeksih njihovih gibanj v obdobju od uveljavitve tega zakona. Povprečna rast cen življenjskih potrebščin bi vplivala na višino odstotka redne uskladitve pokojnin le v letih 2014, 2015 in letos, v letih 2016 in 2017 pa sploh ne, ker je bila inflacija v letih pred tem negativna. Največji vpliv na uskladitev pokojnin bi njihova rast imela v letu 2014. Kot pa vemo, vse do letošnjega leta redne uskladitve pokojnin, zahtevane v sistemskem zakonu, sploh niso bile mogoče.

Statistični podatki o povprečni rasti cen življenjskih potrebščin v posameznem koledarskem letu omogočajo tudi izračune realne vrednosti tako povprečnih mesečnih neto plač kot tudi povprečnih mesečnih neto pokojnin. Tudi taki izračuni so zgovorni. Medtem ko je povprečna mesečna neto plača realno nazadovala le v letu 2013, se je realna vrednost povprečne mesečne neto starostne pokojnine vse do leta 2015 nižala, nekoliko pa se je zvišala šele v letih 2016 in 2017.

Nujne redne in izredne uskladitve pokojnin

Razlike v rasti povprečnih mesečnih neto plač in povprečnih mesečnih neto starostnih pokojnin se, kot že rečeno, odražajo tudi v vsako leto nižjih razmerjih med njimi. To skupaj z nihanji njihove realne vrednosti kaže na nadaljevano občutno poslabševanje gmotnega položaja uživalcev pokojnin. Dosežena razmerja v preteklem letu in dejstvo, da se njihovo zniževanje nikakor ne ustavi, zahtevajo – še posebej v pogojih gospodarske rasti, v kateri je država – nujnost izvajanja ne le redne, temveč tudi izredne uskladitve pokojnin, kakršno omogoča v takem primeru ZPIZ-2. Treba pa bi bilo razmisliti in uresničiti tudi dodatne zakonske ukrepe za izboljšanje gmotnega položaja prejemnikov pokojnin, še posebej tistih z najnižjimi prejemki. V nasprotnem primeru bo postal predvsem za zadnje uživalce pokojnin njihov položaj nevzdržen.

Razmerja, dosežena v posameznem koledarskem letu, med povprečnimi mesečnimi neto pokojninami po vrstah in povprečnimi mesečnimi neto plačami, izplačanimi za to leto v času veljavnosti ZPIZ-2, smo zbrali v Tabeli 2. Izračuni kažejo, da se iz leta v leto ne znižujejo le pri povprečnih mesečnih starostnih pokojninah, temveč razumljivo tudi pri drugih vrstah povprečnih mesečnih pokojnin, in še trdneje utemeljujejo ugotovitev o nenehnem poslabševanju gmotnega položaja uživalcev pokojnin. Zniževanje razmerij neposredno vpliva na nižje vrednosti povprečnih mesečnih neto pokojnin v primerjavi z vrednostjo povprečnih mesečnih neto plač.

Tabela 2

* Novembra 2015 je Surs spremenil vir podatkov o izplačanih plačah za zaposlene osebe v javnem sektorju (ISPAP), ki vpliva na višino povprečne plače. Razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečno plačo za leto 2014 upoštevajo za to leto objavljen primerljiv podatek, ki ga je objavil Surs.

Na nenehno nižanje razmerij so vplivale predvsem omejitve oziroma celo izpadi rednih uskladitev pokojnin, ki so, gledane sistemsko, namenjene izključno ohranjanju vsaj približne vrednosti pokojnin ob odmeri tudi naprej, tj. v času njihovega prejemanja, v določeni meri pa ga lahko pripišemo tudi učinkom novega načina odmere pokojnin, uveljavljenega z ZPIZ-2.

Statistični podatki o povprečnih mesečnih pokojninah po posameznih vrstah, ki smo jih povzeli na začetku tega prispevka, vključujejo tudi pokojnine, izplačane v t. i. sorazmernih delih. Ker gre pri teh pokojninah, kot že njihovo ime pove, le za del pokojnine, ustrezen dopolnjeni pokojninski dobi, prebiti v zavarovanju v Sloveniji (za drugo, s katero je takšen upravičenec skupaj s slovensko pokojninsko dobo izpolnil pogoje za pridobitev pravice do pokojnine v naši državi, pa jo je ali jo bo pridobil v državi ali državah, v katerih je dopolnil preostalo pokojninsko dobo), so njihova izplačila znatno nižja. Če takšen prejemnik pokojnine ne bi dopolnil pokojninske dobe tudi v tujini, sorazmernega dela slovenske pokojnine sploh ne bi mogel pridobiti.

Statistični podatki zavoda omogočajo tudi primerjave ravni pokojnin brez prejemnikov sorazmernih delov, ki dajejo nekoliko objektivnejšo sliko gmotnega položaja uživalcev pokojnin. Povprečna mesečna neto starostna pokojnina brez teh prejemnikov je v preteklem letu znašala 695 evrov ali za 12,1 odstotka več od skupnega povprečja. Povprečna mesečna neto invalidska pokojnina je znašala 526,40 evra ali za 9,7 odstotka več, povprečna vdovska in družinska pokojnina pa 442,69 evra ali za 13,2 odstotka več od skupnega povprečja posamezne vrste pokojnin. Povprečna mesečna neto starostna pokojnina, odmerjena za pokojninsko dobo 40 ali več let, je znašala 809 evrov.

Vpliva tudi sistem odmere pokojnin

Omenili smo že, da na nižanje razmerij med povprečnimi mesečnimi pokojninami in povprečno mesečno plačo vpliva tudi veljavni sistem odmere pokojnin. To trditev potrjuje podatek o ravni pokojnin, na novo uveljavljenih v preteklem letu. Mesečno povprečje takih starostnih pokojnin je znašalo 649,26 evra, kar je za 0,5 odstotka manj od povprečja v letu pred tem uveljavljenih novih starostnih pokojnin.

V mesečnem statističnem pregledu zavoda so razvidni tudi statistični podatki o deležih povprečnih mesečnih bruto starostnih pokojnin oziroma vseh pokojnin brez upoštevanja sorazmernih delov glede na njihovo višino, ki prav tako dajejo zgovorne podatke o ravni slovenskih pokojnin. Podatke za lanski december smo strnili v Tabeli 3:

Tabela 3

Tudi ti statistični podatki niso prav nič spodbudni. Dejstvo je, da znaša delež prejemnikov starostnih pokojnin do 500 evrov kar 26,4 odstotka, med vsemi prejemniki pokojnin pa dobrih 37 odstotkov. Večinski delež starostnih pokojnin se giblje med 500 in 800 evri. Tako pokojnino je prejelo nekaj več kot 47 odstotkov teh upravičencev, med vsemi prejemniki pa je bilo do tolikšnih izplačil upravičeno malo manj kot 42 odstotkov uživalcev. Pretežni del pokojnin ne presega 800 evrov. Med prejemniki starostnih pokojnin do 800 evrov je bilo do takega zneska pokojnine upravičenih 73,8 odstotka, med vsemi izplačanimi pokojninami pa 78,7 odstotka. Starostno pokojnino, ki je presegala 1.800 evrov, je prejelo le 1,4 odstotka teh upravičencev, med vsemi prejemniki pa je njihov delež dosegel 1 odstotek.

Zagotovljen znesek predčasne, starostne ali invalidske pokojnine je v decembru lani znašal 207,26 evra, najvišja neto izplačana pokojnina pa 2.687,22 evra. Zagotovljen znesek najnižje pokojnine je znašal toliko kot starostna pokojnina moškega, odmerjena za 15 let zavarovalne dobe od najnižje pokojninske osnove. Višino najvišje izplačane pokojnine pa so – poleg dolge dopolnjene pokojninske dobe –pogojevale tudi z zakonom določene spodbude, namenjene uživalcem starostnih pokojnin, ki odložijo uveljavitev te pravice na poznejši čas po izpolnitvi pogojev za njeno pridobitev, kar vpliva na dodatno zvišanje starostne pokojnine.

Za konec tega kratkega prikaza gmotnega položaja uživalcev pokojnin po splošnih predpisih omenjamo še dva zanimiva statistična podatka. Prvi zadeva prejemnike 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine – novosti pri spodbujanju odlaganja uveljavljanja teh pravic v celoti – povprečje teh pokojnin znaša 169,95 evra. Možnost, po kateri zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do katere od teh dveh pokojnin, ostane še naprej v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, pridobiva veljavo, saj se število upravičencev skokovito povečuje. Drugi statistični podatek pa zadeva povprečni znesek dela vdovske pokojnine, ta je znašal 64,04 evra. Tudi število teh prejemnikov se razmeroma hitro povečuje, kar kaže na skromno raven pokojnin teh upravičencev.

 Jože Kuhelj