Priprave na spomladansko sajenje in sejanje 

Prosti čas | mar. '18

Mila zima je naenkrat pokazala zobe in februar odela v snežno odejo, ki kar traja, vendar v začetku marca pričakujemo slovo od snega. Dejstvo pa je, da temperatura vsaj do zdaj ni bila tako nizka in dolgotrajna, da bi z zamrznitvijo dodobra razkužila zemljo in na ta način uničila škodljivce v njej (mrčes, polže, strune, bramorje ipd.). Zdaj je čas, da si pripravimo načrt za spomladanska dela na vrtu.

Najprej preglejmo zapiske o problemih na vrtu v preteklem letu, če si jih nismo sproti zapisovali, moramo malo pobrskati po spominu. To je kar pomembno, saj bomo vedeli, kako naj ukrepamo. Vprašajmo se, ali je bil pridelek običajen tako po kakovosti kot po količini, ali smo imeli probleme s točo in pozebo, ali smo imeli probleme z vodo in zalivanjem, ali je bilo kaj težav s škodljivci na vrtu, ali je bila zelenjava obgrizena, poškodovana in ali smo sploh bili zadovoljni z rezultati vrtnarjenja.

Vsak odgovor nam narekuje naše nadaljnje delo. Naredimo si spisek potrebnih opravil, orodja, ki ga potrebujemo, potrebnih gnojil, semen in drugih pripomočkov, da ne bomo nakupovali v trgovinah takrat, ko bo gneča največja. Nabavimo semenski krompir in ga pripravimo za kaljenje, vendar s sajenjem ne hitimo.

Dobra priprava je pol uspeha

Na uspeh vplivajo mnogi dejavniki, ki jih s pravilnimi ukrepi nevtraliziramo, tako dobimo dober pridelek. Opravila, ki naj bi jih opravili, bomo zapisali po korakih v logičnem vrstnem redu. Prva dva koraka sta povezana z zemeljskimi deli in se ju lotimo še pred lopatenjem, sajenjem in sejanjem. Seveda ni nujno, da ju opravite, če vam ne ustrezata. 

Voda. Napeljimo vodo do vrta po ceveh, da je ne bomo nosili. Mogoče se bomo odločili za avtomatsko zalivanje. Dandanes lahko kupimo programatorje za vrt že za približno 60 evrov, kar ni predrago za malo večji vrt in se vsekakor obrestuje. Tako bo manj napora in skrbi, vodo lahko natančno doziramo. Na dopust se odpravimo, ne da bi morali koga prositi, da v naši odsotnosti zaliva vrt, saj lahko nastavimo zalivanje ob določenih urah, nastavimo pa tudi trajanje zalivanja. Uredimo lahko dnevne in tedenske nastavitve, ki se zaporedno ponavljajo. Zalivanje je lahko površinsko s pršilci ali podzemno. Zadnje ima prednost, ker lahko zalivamo ob kateri koli uri dneva, a ne bo nič narobe, in tudi poraba vode je pol manjša. Površinsko zalivanje je pač vezano na uro takoj po sončnem vzhodu in zahodu. Vendar ne smemo zalivati s pršenjem sredi dneva, ker se na listih tvorijo kapljice, ki delujejo kot zbiralna leča sončnih žarkov, posledično nastanejo ožigi, fotosinteza v listih se zmanjša, saj se zmanjša njihova površina.

Zaščita. Pripravimo nosilce za razpenjanje mrež proti toči. Hkrati jih izkoristimo tudi kot zaščito pred sončnimi žarki in zasenčimo gredice. Sama mreža proti toči zmanjša prepustnost za 10 do 20 odstotkov. Namestimo dvojno mrežo in tako zmanjšamo prepustnost za sončne žarke za 20 do 25 odstotkov. V prodajalnah z vrtnarskim materialom pa lahko nabavimo tudi mrežo s 50-odstotno prepustnostjo za žarke. Mreže lahko tudi kombiniramo. Vedeti moramo, da bo ta ukrep močno pripomogel h kakovosti zelenjave, zlasti v najhujši letni pripeki. Rastline bodo hitreje rasle, imele bodo večje temno zelene liste, tudi plodovi in korenike bodo večji. V času pripeke, ki se zadnja leta večkrat pojavlja, je to vsekakor dobra in koristna rešitev.

Dobra priprava zemlje

Dobra zemlja nima škodljivcev in je ustrezno založena s hranili. Če so bili v preteklem letu plodovi krompirja, korenčka in drugih gomoljnic naluknjani, so prisotne strune; če je solata izginjala z vrta, so za to krivi bramorji, če so bili listi solate nagrizeni, delajo škodo polži.

Dobro je vedeti, da strune in bramorji radi zaidejo v zemljo, ki je ledinska, torej kadar prvič obdelujemo travno rušo. Prav tako je problematična uporaba hlevskega gnoja, ki je nastal z nastiljanjem žagovine v hlevu. To so idealna gojišča strun in bramorjev.

Ob pojavu opisanih problemov si pomagamo z gnojilom Strunal, ki obogati zemljo z dušikom in kalcijem ter nevtralizira in razkisa zemljo. S pomočjo vlage gnojilo razpade na komponente, tvori se jedko okolje, ki uniči škodljivce v krogu 10 cm okoli posameznih zrnc. Pomembno je, da so zrnca enakomerno porazdeljena po globini po celotnem preseku. Pri dovolj vlažni zemlji to traja približno 14 dni, potem lahko sejemo. Ostala nam je zemlja, bogata z dušikom in kalcijem, tako da ni treba dodajati dušika niti kalcija v obliki kamninske moke. Gredicam dodamo le še fosfor in kalij, obogaten z magnezijem, in kasneje Bioorganik, ki rastlinam pomaga pri rasti in omogoči obilen pridelek. Bioorganik kot naravno sredstvo lahko dodajamo že ob sajenju oziroma kadar koli.

Zavedati se moramo, da je treba zemljo pognojiti s Strunalom v zadostni količini, uporabimo vsaj 2 do 4 kilograme na 10 kvadratnih metrov. Če je škodljivcev veliko, pa še več. Vedeti moramo, da dušik, pridobljen iz Strunala, ne izhlapi, tudi podtalnica ga ne spere. Dušik v tej obliki ostane v zemlji in čaka, dokler ga ne porabijo koreninski sistemi rastlin.

Seveda velja poudariti, da na ta način zemljo pripravljamo šele takrat, ko je dovolj topla in bodo škodljivci prilezli v zgornji sloj zemlje, na višino 30 cm. Če to opravimo v hladni zemlji, bodo škodljivci ostali v globini zemlje in jih omenjena reakcija ne bo dosegla. Tako bo delo zaman, kot gnojilo pa bo še vedno koristilo. Kaže pripomniti, da mora biti zemlja vlažna, v primeru suše jo moramo zaliti. To je zelo pomembno, ker bo le tako razpad Strunala dovolj hiter in učinkovit. Če tega ne storimo lahko razpada dalj časa in požge že vznikla semena in posajene sadike.

Če je zemlja težka, glinena in neprepustna, ob lopatenju dodamo šoto. Tako bomo v nekaj letih ustvarili dobro rahlo vrtno zemljo z dovolj huminskimi kislinami, ki so osnova za dober pridelek. Seveda je zelo uporaben tudi hlevski gnoj, a moramo vedeti, da vsebuje le organsko maso in dušik, drugih hranil pa skoraj ne. Pri uporabi hlevskega gnoja nam dostikrat povzroča težave tudi plevel, saj imamo z njim veliko dela, ko se razraste v toplih dneh.

Za začetek bo ta načrt dovolj. Z veseljem čakajmo sonce in potem zavihajmo rokave.

Franc Grošelj


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media