"Lahki" izdelki z veliko sladkorja
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Za nakup določenega živila se pogosto odločamo le ob pogledu na sprednjo stran izdelka, kar pa ni dovolj. Pravi vtis o tem, kaj sploh kupujemo, dobimo šele, ko preberemo deklaracijo na hrbtni strani, ki vsebuje hranilne vrednosti izdelka ter seznam sestavin v živilu.
Zlasti je to potrebno pri izdelkih, ki so označeni kot »light, lahko, fitnes, brez sladkorja s sladili, z 0 % maščob«, ali je na embalaži poudarjeno, da je izdelek »bogat z vlakninami, vsebuje minerale in vitamine, vsebuje sadje« ipd. Marsikdaj bomo presenečeni ob ugotovitvi, da izdelek »brez maščob« vsebuje veliko več sladkorja, tisti »brez dodanega sladkorja« vsebuje sladila ali nepotrebne aditive, sadni čaj pa različne druge sestavine, le tistega sadja, ki ga obljublja embalaža, je najmanj.
Presladka žita in jogurti
Raziskava, ki so jo naredili na Inštitutu za nutricionistiko in v katero so vključili več kot 10.000 predpakiranih izdelkov, je pokazala, da je v 100 gramih žitne ploščice v povprečju kar 28 g sladkorja, v žitih za zajtrk 19 g, v sadnih jogurtih 12 g, v piškotih, ki jih reklame priporočajo za zajtrk, 20 g sladkorja … Glede na podatke, po katerih živilih potrošniki najpogosteje posegajo, pa se je izkazalo, da čokolada, sladkarije in sladke pijače predstavljajo skoraj 60 odstotkov vsega zaužitega prostega (dodanega) sladkorja, pomemben delež pa prispevajo še piškoti, sadni sokovi in žitne ploščice.
Res pa je, da so informacije zapletene, pogosto napisane v zelo drobnem tisku in običajnemu potrošniku ne povedo prav veliko. Zato je Zveza potrošnikov Slovenije že pred časom uvedla prehranski semafor, ki je potrošnikom v pomoč pri premišljeni izbiri živil. Na portalu www.veskajjes.si lahko preverite hranilne vrednosti na 100 g ali 100 ml izdelka (v bazi je za zdaj tisoč izdelkov). Rdeča luč pomeni, da se živilu izogibajte, kolikor je mogoče, če je luč rumena, ga uživajte redko, če pa sveti zelena luč, je primeren tudi za vsakodnevno uporabo. Jeseni naj bi to aplikacijo še nadgradili, tako da bo potrošnik s kamero mobilnega telefona skeniral črtno kodo živila, in v trenutku se mu bodo prikazali podatki o sestavi živila, obarvani v barve prehranskega semaforja.
Sicer pa velja: izbirajmo živila, ki vsebujejo manj kot 15 g sladkorja in manj kot 20 g maščob na 100 g; živila, ki ne vsebujejo hidrogenirane maščobe, ki je lahko dodatni vir transmaščobnih kislin, škodljivih zdravju, in živila s čim manj dodanimi aditivi (barvila, konzervansi, ojačevalci arome, antioksidanti, sladila, stabilizatorji,emulgatorji ...).
