Predlog zvišanja vdovskih pokojnin

mar. '18

Jože Kuhelj in Marinka Levičar na predstavitvi novele zakona.

Med vsemi prebivalci Slovenije revščina najbolj ogroža starejše ženske, ki živijo same v svojem gospodinjstvu. Večinoma so to vdove, in da bi nekoliko izboljšali njihov gmotni položaj, je stranka DeSUS v začetku februarja vložila predlog novele pokojninskega zakona, ki zvišuje znesek dela vdovske pokojnine ter zgornjo mejo izplačil.

Vdova ali vdovec lahko po pokojnem partnerju prejema 70 odstotkov njegove pokojnine. Tisti, ki ima hkrati tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, pa lahko izbira, katero pokojnino bo prejemal, oziroma izbere tisto možnost, ki je zanj ugodnejša. Če se odloči za lastno pokojnino, je upravičen še do dela vdovske pokojnine. Ta znaša 15 odstotkov partnerjeve, vendar znesek ne sme presegati 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Najnižja pokojninska osnova znaša 797,16 evra, zato je najvišji možni znesek dela vdovske pokojnine 93,27 evra.

Velja pa še ena omejitev, in sicer da lahko skupni znesek lastne in dela vdovske pokojnine znaša največ toliko kot starostna pokojnina moškega, odmerjena od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. Trenutno je ta znesek 1.825 evrov.

Višji zneski

Kot je povedala poslanka stranke DeSUS Marinka Levičar, pobudnica novele, je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije do dela vdovske pokojnine upravičenih približno 58 tisoč oseb. Med njimi je več kot 80 odstotkov žensk, ki v povprečju prejemajo 66 evrov, vdovci pa 58 evrov. V stranki DeSUS menijo, da so ti zneski prenizki, zato predlagajo, da se del vdovske pokojnine zviša s 15 na 25 odstotkov. Hkrati predlagajo, da se zviša tudi zgornja meja izplačila dela vdovske pokojnine, in sicer z 11,7 odstotka na 18 odstotkov. To pomeni, da bi tisti, ki so upravičeni do najvišjega zneska dela vdovske pokojnine, dobili 143,49 evra.

V stranki so pripravili še eno spremembo, vnovič namreč vpeljujejo zajamčeno višino vdovske pokojnine. Znašala naj bi 500 evrov, kar bi prejemnikom – po mnenju predlagateljev – zagotavljalo vsaj minimalno socialno varnost. Do konca leta 2011 je že veljal zakon, ki je določal zagotovljeno višino vdovske pokojnine za tiste vdove in vdovce, ki so imeli poleg pravice do samostojne lastne pokojnine tudi pravico do samostojne vdovske pokojnine. Skupaj z zakonom o varstvenem dodatku pa je ta pravica ugasnila, s čimer so se ti upokojenci znašli v neenakopravnem položaju.

Kot je poudaril Jože Kuhelj, strokovnjak za pokojninska vprašanja, ki je pomagal pri pripravi novele, predlagane spremembe in dopolnitve 61. člena ZPIZ-2 ne rešujejo vprašanja vseh vdovskih pokojnin. Pomembne pa so za tiste vdove in vdovce, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev lastne pokojnine in pogoje za vdovsko pokojnino.

Kdaj do sprememb?

Po uveljavitvi sprememb bo Zavod za pokojninsko in invalidsko varstvo (Zpiz) po uradni dolžnosti vsem, ki že imajo priznano pravico do dela vdovske pokojnine, odmeril višje zneske. Do njih bodo upravičeni od dneva uveljavitve tega zakona. Prav tako bo po uradni dolžnosti izplačal vdovsko pokojnino v zagotovljeni višini 500 evrov upravičencem, ki so pridobili pravico do take odmere po predpisih, veljavnih do konca leta 2011. Enako bodo storili s prejemniki dela vdovske pokojnine, za katere bodo pri Zpizu ugotovili, da je tako odmerjena vdovska pokojnina ugodnejša od lastne pokojnine in dela vdovske pokojnine. 

Vdove in vdovci, ki so imeli od 1. januarja 2012 naprej pravico do samostojne vdovske pokojnine ter samostojne starostne ali invalidske pokojnine in od leta 2013 tudi pravico do samostojne predčasne pokojnine, pa bodo lahko, če prejemajo pokojnino, nižjo od 500 evrov, vložili zahtevo za zagotovljeno odmero vdovske pokojnine v navedeni višini. Če jo bodo vložili v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona, jim bo pripadala pravica od uveljavitve zakona naprej, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

Po strankinih izračunih bi za vpeljavo predlaganih sprememb potrebovali 36 milijonov evrov na leto, 30 milijonov za zvišanje dela vdovske pokojnine, 6 milijonov evrov pa za zajamčeno odmero vdovske pokojnine. Računajo pa na to, da se bodo nekoliko znižala sredstva za socialne transferje, zlasti za varstveni dodatek, do katerega nekateri od prejemnikov ne bodo več upravičeni zaradi učinkov tega zakona.

Težko pa je napovedati, kdaj bi opisane spremembe lahko začele veljati. Predlog zakona so namreč vložili v obravnavo po rednem postopku in po besedah Marinke Levičar je mogoče, da ga parlament v tem mandatu sploh ne bo obravnaval.

Besedilo in fotografija: Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media