Starejši zaposleni so pogosteje na bolniški

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

mar. '18

S podaljševanjem delovne dobe in povečanjem zaposlovanja ljudi nad 50. letom starosti, kot zahteva pokojninska zakonodaja, narašča tudi delež dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Najpogosteje so dalj časa na bolniškem dopustu prav zaposleni v starostni skupini od 50 do 65 let.

Skupni stroški, ki jih za bolniške odsotnosti namenijo delodajalci in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), znašajo že okoli 600 milijonov evrov. Ker je vse več ljudi dolgotrajno odsotnih z dela, se povečuje zlasti delež stroškov bolniških nadomestil, ki ga krije zavod za zavarovanje. Za primerjavo: leta 2013 je zavod za nadomestila namenil 224 milijonov evrov, leta 2017 pa že 314 milijonov evrov. Kar 27 odstotkov teh sredstev je bilo namenjenih za nadomestila zaposlenih, starejših od 55 let, kar je za 12 odstotkov več kot pred desetimi leti. Še posebej v zadnjih treh letih se je močno povečal delež zaposlenih, starih od 50 do 59 let, močno pa se je zmanjšal delež zaposlenih v starostni skupini od 15 do 29 let.

Glavni vzrok odsotnosti so bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe in zastrupitve zunaj dela in pri delu, rakasta obolenja, duševne in vedenjske motnje, pri ženskah so pogoste še odsotnosti zaradi težav v nosečnosti.

Na bolniškem dopustu po tri ali pet let

Slovenija je poleg Bolgarije edina država v Evropi, ki nima časovno omejenega trajanja bolniške odsotnosti. Po podatkih ZZZS je bilo konec lanskega leta 7065 zaposlenih več kot eno leto na bolniškem dopustu. Kar precej jih je odsotnih že pet ali sedem let, najdlje celo deset let. Podroben pregled je pokazal, da so na bolniškem dopustu, ki traja več kot tri leta, najpogosteje zaposleni, stari od 50 do 65 let. V številnih primerih je invalidska komisija zapisala, da zdravljenje še ni zaključeno ali nima popolne dokumentacije, zato ne more dokončno odločiti, ali je oseba primerna za invalidsko upokojitev ali ne.

Več stroškov za nadomestila pomeni manj razpoložljivih sredstev za zdravstvene storitve, opozarjajo na zavodu za zdravstveno zavarovanje in menijo, da bi morali problem zdravstvenega absentizma sistemsko rešiti. Med nujnimi ukrepi so prilagoditve delovnih mest starejšim zaposlenim, prezaposlitve, ureditev specifičnih pogojev dela po posameznih dejavnostih, poklicna rehabilitacija, promocija zdravja na delovnem mestu … Izboljšati bi bilo treba možnosti za individualno medicinsko rehabilitacijo. Nujna je posodobitev postopkov pri specialistih medicine dela, prometa in športa in še posebej pri invalidskih komisijah zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ti se pogosto začnejo prepozno in predolgo trajajo.

Na ZZZS še opozarjajo, da poškodbe pri delu in poklicne bolezni predstavljajo le 5,8 odstotka vseh izgubljenih dni zaradi bolniškega dopusta. Poškodb zunaj dela pa je še enkrat toliko. Na bolniško odsotnost torej vpliva tudi vedenje v prostem času: prometne nesreče in razne odvisnosti (od alkohola, tobaka ali drog). Poleg varovanja zdravja v delovnem okolju in promocije zdravja na delovnem mestu je zato pomembno spodbujanje zdravega načina življenja tudi zunaj delovnega časa. 

A. Ž.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media