Poroštvo pri bančnem kreditu

Prosti čas | apr. '18

FINANCE IN MI

Za slovenske banke že tradicionalno velja, da zelo rade zapletajo in strankam postavljajo pogosto povsem neživljenjske birokratske zahteve, ko najemajo bančne kredite. Za mlade in tiste brez stalne zaposlitve pa že tako ali tako velja, da praktično ne morejo pridobiti bančnega kredita, pa čeprav bi ga prav oni najbolj potrebovali.

Za tiste, ki so pri bančni presoji glede kreditne sposobnosti nekako na meji, pa se kot koristna možnost izkaže, da svojo obveznost odplačevanja kreditnih obveznosti zavarujejo s poroki. Kot poroki pridejo pogosto v poštev njihovi prijatelji, sodelavci in sorodniki, med njimi niso redki tudi stari starši z nekoliko višjimi pokojninami. Zadnji še posebej radi pomagajo svojim vnukom in vnukinjam, a se pri tem tudi neredko opečejo, saj ni malo primerov, ko morajo kreditne obveznosti zaradi njihove plačilne nesposobnosti začeti odplačevati kar sami.

 Zato pri vstopanju v različna (bančna) poroštvena razmerja svetujem zvrhano mero previdnosti.

Porok se s pogodbo zaveže, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost tistega, za katerega jamči kot porok (torej kreditojemalca), in sicer v primeru, če ta ne bo izpolnil svoje obveznosti (ne bo odplačeval kreditnih obveznosti).

Dejansko se porok z vstopom v poroštveno razmerje torej zaveže, da odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel poroštvo, razen če njegova odgovornost ni omejena na kakšen njen del ali je kako drugače vezana na lažje pogoje. To pa mora biti posebej dogovorjeno v pogodbi ali kako drugače. Če ni drugačnega dogovora, velja, da porok jamči za izpolnitev celotne obveznosti kreditojemalca.

Različna poroštva

Niso pa vsa poroštva enaka, razlikujejo se namreč v tem, kdaj in kako lahko upnik (banka) zahteva poplačilo obveznosti od poroka. Za poroka je ugodnejše tako imenovano subsidiarno poroštvo, v skladu s katerim lahko banka od njega zahteva izpolnitev obveznosti šele potem, ko je kreditojemalec ne izpolni v roku, ki mu ga banka določi v pisni zahtevi. To pravilo sicer pozna izjemo, saj lahko banka zahteva poplačilo od poroka tudi brez te obveznosti, in sicer ko je očitno, da se iz kreditojemalčevih sredstev ne bo mogla poplačati, kot tudi v primeru, če je kreditojemalec v stečaju. 

Slabši je položaj poroka v primeru solidarnega poroštva – to namreč pomeni, da se je porok zavezal upniku (banki) kot porok in plačnik in mu odgovarja povsem enako kot kreditojemalec – banka lahko v tem primeru zahteva plačilo obveznosti od kogar koli želi – bodisi od kreditojemalca bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati. 

Izrecno bi želel opozoriti tudi na past, ki lahko na poroke preži v primerih stečaja ali zapuščinskega postopka. Velja namreč, da morebitno zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku še ne pomeni avtomatično tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato v tem primeru porok upniku še naprej odgovarja za ves znesek svoje obveznosti.

Prav tako na obveznost poroka, da odgovarja za ves znesek obveznosti, ne vpliva zmanjšanje obveznosti dolžnikovega dediča na le tisti znesek, ki ustreza vrednosti podedovanega premoženja. Če torej dolžnikov dedič odgovarja le za tisti del dolga, ki ustreza vrednosti njegovega podedovanega premoženja, to še ne pomeni, da bo v tem primeru tudi porok odgovarjal le za taisti (zmanjšani) del dolga, saj je njegova odgovornost, ki izvira iz poroštvene pogodbe, strožja kot pa odgovornost dediča za zapustnikove dolgove, ki je zmanjšana le na vrednost podedovanega premoženja. 

Porok, ki je upniku (banki) plačal njegovo terjatev iz naslova kreditnih obveznosti, ima seveda možnost, da od kreditojemalca zahteva, da mu vrne vse, kar je zanj plačal, vključno z obrestmi od dneva plačila.

Ker pa je precej možnosti, da porok s tem svojim zahtevkom do kreditojemalca ne bo uspešen, preprosto zato, ker je kreditojemalec povsem brez sredstev, bi opozoril še na pravico poroka, da od kreditojemalca pridobi vnaprejšnje zavarovanje za svoje morebitne zahtevke do njega.

Mag. Boštjan J. Turk       


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media