Št. 4, april 2018

  • Kaj pa mali človek?

    apr. '18

    Večina ljudi ne mara politike, kar ni nič čudnega, glede na to, kaj se dogaja. Pričakovanja številnih Slovencev so bila po osamosvojitvi Slovenije res velika, očitno prevelika. V začetku 90. let je bila naša dežela med najbolj razvitimi med bivšimi jugoslovanskimi republikami in tudi na širšem Balkanu. Danes nas počasi prehiteva že Romunija. Imeli smo prednost, vendar smo jo zapravili. Po zadnjih televizijskih oddajah o korupciji v zdravstvu in o tem, kako je prišlo do bančne luknje, je jasno, da so za to v veliki meri krivi posamezniki, ki so na račun ljudstva nesramno obogateli z lastninjenjem družbenega premoženja in najemanjem kreditov, ki jih bomo morali poplačati davkoplačevalci. Slovenija je postala druga Švica le za peščico izbrancev. Pri teh rabotah pa je neposredno ali posredno sodelovala tudi politika, saj jih ni preprečila.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk 

Novi upokojenci v nekoliko boljšem položaju Bralcem našega glasila smo že večkrat pojasnili, da sedanji Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) nič več ne zagotavlja strokovno poimenovano horizontalno enakost med prejemniki pokojnin. Ta je obstajala tako v pred tem veljavnem zakonu, pa tudi v številnih prejšnjih ureditvah. Njeni učinki so se odražali v približni enaki višini zneskov pripadajočih pokojnin upravičencev, čeprav so bile uveljavljene v različnih koledarskih letih. Pogoj za doseganje takšnih učinkov je bila odmera pokojnin od pokojninskih osnov, izračunanih z upoštevanjem vsaj približno enakih plač ali zavarovalnih osnov zavarovancev in enako dolge pokojninske dobe. Pokojnine, izplačane upravičencem, ki so izpolnjevali navedene pogoje, nekatere prav s tem namenom predhodno izravnane neposredno po odmeri, se namreč, čeprav so bili datumi njihovega odhoda v pokoj več let oddaljeni, v višini niso očitneje razlikovale. Datumi, izbrani za pridobitev pravice do pokojnine, v času veljavnosti takih ureditev p

Več zavarovancev, nižja rast upokojencev Na drugi februarski seji je svet ZPIZ odločal tudi o drugi letošnji uskladitvi pokojnin, tokrat o izredni, ki od 1. aprila znaša 1,1 odstotek. Realna vrednost starostnih pokojnin se je v zadnjih letih v glavnem zmanjševala. V letu 2017 se je zmanjšala za 0,2 odstotka, v letu 2016 in 2015 se je povečala za 0,6 oziroma 0,1 odstotek, vse od leta 2010 do vključno 2014 pa se je zmanjšala za 7,9 odstotka. Ti podatki nedvomno kažejo, če jih primerjamo z rastjo plač, da se je gmotni položaj upokojencev bolj poslabšal kot aktivni populaciji.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

O zaščiti človekovih pravic starejših

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Ko gredo stanovalci doma na lepš' V Domu Petra Uzarja v Tržiču se po besedah njihove direktorice dr. Anamarije Kejžar s posebno skrbnostjo in empatijo posvečajo stanovalcem z demenco. Trudijo se, da se stanovalci umirijo povsem naravno, brez uporabe kakršnih koli posebnih varovalnih ukrepov ali pa farmacevtskih sredstev.

Življenje v času zaostrenih nacionalnih odnosov Današnje gospodarsko, prometno, trgovsko, sejemsko, kulturno, izobraževalno, zdravstveno in turistično regijsko središče, ki se kot trg prvič omenja leta 1323, mestne pravice pa je dobilo leta 1451, se je na prehodu iz 19. v 20. stoletje znašlo sredi ostrih nacionalnih bojev med Nemci in Slovenci. »To se nazorno odražana tudi na objavljenih razgledniških fotografijah, od katerih ena prikazuje v letih 1895-96 zgrajeni slovenski Narodni dom, druga pa v letih 1905-6 postavljeno Nemško hišo (Deutsches Haus), ki je bila odgovor celjskih Nemcev na novo slovensko pridobitev,« pravi upokojena univ. dipl. inž. kemijske tehnologije Anamarija Rančič, ki je po končani celjski gimnaziji leta 1962 prišla študirat v Ljubljano in nato tu ostala; vseskozi pa se živo zanima za zgodovino obeh mest.

Odlična kuharica, ki igra nogomet  Veronika Aljančič ima veliko talentov, ki sežejo od športa do ročnih del. Ima kar dve diplomi; ob tem je pridobila kvalifikacijo za kuharico, pa še licenco za trenerko rokometa. Z možem Rudijem vodita gostilno Pr'Bizjak v Zgornji Beli, ki jo je Veronika prevzela po očetu. Njena je zasluga, da gostilna slovi po odlični kuhinji, mož pa skrbi zavsestransko udobje gostov.

Antonova zbirka trofej Ribištvo je eno od lepih prostočasnih dejavnosti, šport in rekreacija v naravi, in dejavnost, ki vključuje veliko ljudi od mladih do najstarejših. Eden od teh je že skoraj 45 let tudi Savinjčan Anton Pančur iz Spodnjih Grušovelj pri Šempetru, sicer rojen Preboldčan, ki je v kraju pod Žvajgo preživljal nadvse zanimivo mladost.

Kriva prisega

Gradnja belokranjske železniške proge Letos mineva 106 let od pričetka gradnje belokranjske železniške proge, ki je po dograditvi povezala takrat in še danes prometno zelo odmaknjeno Belo krajino. Pol stoletja velikih političnih dogodkov in sprememb, gospodarskih kriz, usklajevanj interesov je preteklo, preden je Bela krajina končno dočakala povezavo z Novim mestom in Ljubljano ter Karlovcem. Prvo lopato pri gradnji te proge so slavnostno zasadili 18. marca 1912 v Novem mestu in gradnja se je pričela.

 Fotografija je njegovo življenje Legenda slovenske fotografije Oskar Karel Dolenc je Ljubljančan, ki bo letos dopolnil osemdeset let in se že šestdeset let uspešno ukvarja s fotografijo. V začetku mu je služila kot hobi, kasneje pa postala njegov poklic, njegovo življenje. Pot ga je vodila od profesorja fotografije do industrijskega fotografa ter na koncu do samostojnega kulturnega delavca na področju fotografije.

Za jubilej 170-krat na Mrzlico Ljudje si zadajamo v življenju najrazličnejše cilje in izzive. Če jih uresničimo, smo na koncu veseli, zadovoljni, bogatejši, bolj zdravi, samozavestnejši … Skratka, izpolnimo svoja pričakovanja in marsikdaj tudi pričakovanja tistih, ki so nam blizu.

Tradicija suhe robe in lončarstva Najstarejša obrt na območjuRibniške doline Velikolaščanske pokrajine, Dobrepolja, Blok in Kočevske je zagotovo izdelovanja suhe robe in lončarstva. Zgodovino dobro predstavijo v Muzeju Ribnica.V prostorih gradu se nahaja tudi Rokodelski center, v katerem občasno pripravljajo delavnice izdelovanja posameznih izdelkov.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Lep zdrav nasmeh je drag Kot zavarovane osebe imamo na račun zdravstvenega zavarovanja pravico do zobozdravstvenih storitev v okviru določenih standardov in materialov. V postopku sprejemanja so spremembe, ki nam na prvi pogled obetajo še nekaj dodatnih pravic.

Objemi in radost včasih pomagajo bolj kot recepti Premalo veselja imamo v življenju, premalo hvaležnosti – zato pa preveč nezadovoljstva, strahu in posledično toliko bolezni, pravi zdravnica Snežana Ulčar. Že dolgo proučuje vpliv čustev na telo in njena pulmološka ambulanta v Kamniku se – kako zgovorno - imenuje Objem zdravja.

Trditve o maščobah so velikokrat zavajajoče Včasih se maščobam niso izogibali, a kar nekaj desetletij so zdravniki glasno svarili ali celo prepovedovali uživanje živalskih nasičenih maščob, na primer ocvirkov, pancete, slanine, pršuta, masla in smetane, polnomastnega mleka in drugih oblik maščobe. Tudi cvrtja ne in slaščic z maslom in smetano ... Namesto masla so denimo priporočali margarino, ne vedoč, da je v njej spremenjena oblika maščobe z visokim deležem transmaščobnih kislin, ki so potrjeno škodljive. A vsaka spremenjena maščoba je škodljiva, pa naj je oksidirana oziroma žarka, ali hidrogenirana, v obliko transmaščobnih kislin.

Bolezni, ki ogrožata naše žile V človeškem telesu je okrog 96.000 kilometrov žil. Po arterijah, ki so krepke in prožne, teče kri iz srca in krvni tlak v njih je največji, po venah pa potuje kri nazaj v srce. Ker imajo vene tanko steno, a praviloma večji premer kot arterije, teče kri skoznje počasneje in pod bistveno manjšim tlakom. Ob mednarodnem dnevu žil sredi marca so opozarjali tako na pomen skrbi za zdrave arterije kot tudi vene.

Zdravje kratke

Zaprtje – pogosta težava sladkornih bolnikov Večina ljudi vsaj enkrat v življenju izkusi problem zaprtja. Takrat se zavemo, da je v prehrano potrebno vnesti več vlaknin, telesu pa privoščiti več tekočine in gibanja. Tako enostavno lahko v večini primerov zaprtje odpravimo že v dnevu ali dveh.

Okrepimo noge in telo Za vsa domača opravila, delo in seveda tudi rekreativne dejavnosti potrebujemo močne noge in še posebej krepka kolena. Čeprav na prvi pogled ni videti, vam zagotavljam, da boste z današnjo povezano vajo, če se je boste lotili počasi, pravilno in sistematično, močno okrepili tudi mišice celega telesa.

Imate pogosto težke in utrujene noge? V razvitem svetu je zelo pogosta bolezen razširjenih ven, ki prizadene več kot polovico odraslega prebivalstva, po večini žensk. Kronična venska bolezen nastane zaradi slabosti vezivnega tkiva, ki prizadene venske stene in njihove zaklopke. Simptomi kronične venske bolezni, tope ali pekoče bolečine v nogah, občutek težkih in oteklih ter napetih nog, nočni krči, srbenje in nemirne noge, so prisotni od začetka bolezni in so običajno prvi vzrok za obisk zdravnika. Če postane bolezen kronična, lahko z napredovanjem povzroča resne težave, kar lahko pripelje celo do invalidnosti.

Pohod po Krpanovi poti Martin Krpan je najbolj znan in še vedno najbolj priljubljen slovenski ljudski junak, za kar je zaslužen pisatelj Fran Levstik. Na Blokah na Notranjem pa imajo pravo Krpanovo pot, po kateri se bodo že osemnajstič, tokrat 29. aprila, sprehodili pohodniki od blizu in daleč.

Prekomerno aktiven sečni mehur Se ponoči zbujate zaradi polnega mehurja? Vas pogosto tišči na vodo? Morate nemudoma poiskati stranišče? Verjetno imate težave z mehurjem. Vendar tudi te težave se da lajšati.

Barvita pomlad Barve za prihajajoče toplejše dni so živahne, barvite in optimistične, podobne odtenkom, ki nas obdajajo v naravi. Spodnji izbor sloni na Pantone barvni lestvici za pomladno poletno sezono 2018.

Lahko nam primanjkuje magnezija Čeprav je magnezij odlična pomoč proti krčem, je to le ena od težav, pri kateri lahko pomaga. Pogosti glavoboli, mišični in trebušni krči ter slabost, motnje v delovanju srčno-žilnega sistema, nezbranost, nemir so le nekateri od znakov, ki opozarjajo na pomanjkanje tega pomembnega minerala. Magnezij je četrti najpogostejši mineral v človeškem telesu in je življenjsko pomemben. Prispeva namreč k normalnemu delovanju mišic in živčnega sistema.

Ali ste danes ponoči dobro spali? Se tudi vi kdaj premetavate v postelji, obračate, štejete ovčke, vdihe in izdihe, a spanca ni? Normalen ritem spanja je, da zvečer zaspimo v približno 15 minutah. Občutek zaspanosti pa je povezan z izločanjem melatonina, hormona ki se izloča predvsem ponoči, medtem ko se zjutraj, ob sončni svetlobi njegova količina začne zmanjševati.

Pomoč pri slabi prebavi Raziskave kažejo, da ima težave z zaprtjem približno vsak četrti odrasel v naši družbi, pogosteje ženske kot moški. in več kot polovica starejših ljudi. Zaprtje lahko prizadene vse starostne skupine, med starejšimi pa jih ima težave več kot polovica. Včasih trajajo krajši čas (akutno zaprtje), lahko pa so težave dolgotrajnejše (kronično zaprtje) in zahtevajo resnejši zdravniški posvet.

AD prehrana Koman

Kuhamo brez jajc in mleka Med alergijami na hrano po pogostnosti izstopata alergiji na mlečne in jajčne beljakovine. Navadno se pojavita v otroštvu in praviloma izzvenita do otrokovega vstopa v šolo. Alergija ni težava, je prej izziv in vsekakor je obvladljiva, še več, življenje s to ali kakšno drugo alergijo na hrano omogoči vsakomur vstopiti v svet kuharske iznajdljivosti. In, seveda, dieto zmorejo obvladati tudi babice.

Verjamem v moč lutke Ta trditev Eda Majarona nas ne sme začuditi, saj je vse življenje predan lutkarstvu kot ustvarjalec, pedagog, kritik, režiser, umetniški vodja, teoretik – mislec in praktik lutkovnega gledališča, priznan pri nas in v tujini. Zaslužen je za to, da so slovensko lutkovno umetnost sprejeli izven naših meja, kjer je stkal pomembne vezi s priznanimi tujimi umetniki in strokovnjaki s tega področja. Od leta 2010 je častni član mednarodne zveze lutkarjev UNIMA Njegov opus je izjemno bogat, večkrat nagrajen, z lutkami je prepotoval pol sveta, njegove predstave pa še drugo polovico. Lani je izšla njegova zelo zanimiva knjiga »Vera v lutko«, posvečena njegovi soprogi in vsem nekdanjim lutkarjem, v kateri obuja tudi spomine na velika imena slovenskega lutkarstva in njihova dela, zato vas vabimo na sprehod skozi postaje Majaronovega dela in razmišljanja o lutkah.

Cvetje, ki nenehno cveti Na Vranskem je bila v začetku marca že peta razstava cvetja iz krep papirja, na kateri se je predstavilo več kot 100 izdelovalcev najrazličnejših cvetličnih in drugih aranžmajev iz vse države. Pod pokroviteljstvom občine so jo pripravile članice sekcije Vranske rož'ce, te sicer delujejo v okviru Društva univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko.

Obarvajmo okna in balkone Že razmišljate, kaj bi letos posadili v cvetlična korita? Sama sem mnenja, da so okna brez cvetja pusta in brez življenja. V želji, da bi imeli čim lepšo zasaditev pa je včasih za ljubitelje cvetja prava nočna mora, katere rastline posaditi skupaj. Da bo sajenje v zabavo vam ponujamo nekaj idej, ki bodo zagotovo olajšale delo. Vrtnarji sledimo vsem trendom, kar jih ponuja vrtnarska stroka in preizkušamo nove rastline, zato znamo svetovati strankam.

Klimatske enote za dogrevanje in hlajenje Pravijo, da se je podnebje v zadnjih petdesetih letih tudi v Sloveniji ogrelo za dve stopinji. Posamezni vroči dnevi niso taka težava za počutje, kot so vroči dnevi, ki si sledijo drug za drugim. Toplota se nalaga v zidovje stavbe, počasi se jo navzame tudi sicer dobro izolirana hiša, ki postane zalogovnik toplote.

Mali traven in bradate lepotice V aprilu smo, ko v vrtu in naravi poganja množica majhnih rožic oznanjujoč pomlad, med gojenimi trajnicami pa so zdaj aktualne tudi nizke sorte bradatih perunik. Za celo mavrico je barv v njihovih cvetovih in zato vam posredujem svoje izkušnje in nekaj zaljubljenosti do perunik ….

Kultura

Nakup avtomobila naj bo premišljen Nakup novega avtomobila je prelomno dejanje, ker izprazni račun, načeloma pa naredi tudi precejšnje veselje.Nakup avtomobila v zrelih letih običajno pomeni tudi uresničenje mladostnih ali zatrtih želja. Tu pa se že skriva past. Kupiti si na stara leta mladosten športni avtomobil, je lahko težka neumnost. Nizka streha, še nižji sedež in trdo vzmetenje so za prenekatero telo ovira, ki hipoma uniči vse veselje. Večino nas vsaj nekje že trga. To pa pomeni, da se v avtomobil komaj še zbašemo.

Slovenci tam doli čutijo Slovenijo v srcu Avstralija je prostrana dežela in do nje je iz Slovenije dolga pot, ki pa se obrestuje. Prijazni ljudje, zanimiva mesta, širina pokrajine in prekrasne plaže ostajajo v spominu. Tako kot gostoljubnost naših ljudi, ki so šli s trebuhom za kruhom in ostali tam doli. Združujejo se v slovenskih društvih in klubih, ki smo jih obiskali in ljubeznivi gostitelji so nam omogočili vpogled v njihova življenja. A obstaja upravičena bojazen, da bo za njimi slovenska beseda zamrla.

Ni prostora za grahova polja Grahovo ob Bači je eden izmed majhnih krajev, ki se vrstijo na strmih pobočjih v dolini reke Bače. Ta se spušča z Bohinjskega grebena in se izliva v Idrijco, globoko pod Šentviško planoto. Ker je ob strugi ravnega sveta zelo malo, se je za dolino uveljavilo ime Baška grapa. Vas leži na obrobju 2. varstvenega območja Triglavskega narodnega parka, ki poteka po južnih pobočjih Rodice in Črne pesti.

Poroštvo pri bančnem kreditu Za slovenske banke že tradicionalno velja, da zelo rade zapletajo in strankam postavljajo pogosto povsem neživljenjske birokratske zahteve, ko te najemajo bančne kredite. Za mlade in za tiste brez stalne zaposlitve pa že tako ali tako velja, da praktično ne morejo pridobiti bančnega kredita, pa čeprav bi ga prav oni najbolj potrebovali.

Dobili smo vnuka Uspešno ste vzgojili enega, dva ali več otrok, toda od takrat do sedaj, ko je prišel vnuk, so minila desetletja. Čas je za kratek osvežilni tečaj.Najprej opozorilo! Ne glede na to, da komaj čakate, da boste videli vnuka, ne hitite v porodnišnico, dokler vam mlada mamica ne da zelene luči. Po porodu še krvavi, vse jo boli, izčrpana je, prsi ima preobčutljive, ker v njih nastaja prvo mleko, neprespana je in vznesena od čustev. Nujno si mora odpočiti, poleg tega je pri novorojenčku prvi na vrsti mladi očka, saj se mora mlada družina povezati. Dajmo jim čas, da bo začetek dober! Lahko pa mladi mamici napišete kratko pismo, v katerem ji čestitate, novorojenčku pa zaželite dobrodošlico.

Kralj polke naših korenin Svojo prvo ploščo je slavni godec na klavirsko harmoniko posnel leta 1963. Od tedaj pa do dandanes je svojo ljubezen in strast posvečal predvsem igranju polk in valčkov na v severni Ameriki zelo priljubljen clevelandski način. Bil je izjemno uspešen, saj je za svoje delo prejel kar tri priznanja grammy, ki jih najboljšim podeljuje tamkajšnja glasbena industrija.

Gnojila kot prehrana rastlin Ponudba gnojil na našem trgu je zelo velika in pestra, zato moramo vsaj malo vedeti kaj želimo, da izberemo pravega. Katera so najpomembnejša vprašanja pri tem?

Fižol na domačem vrtu Spoznali boste, da nizek fižol ne potrebuje svoje gredice in ga lahko umestite med različne vrtnine. V domačem vrtu ga sejemo od pomladi, do konca poletja. Visok fižol uspeva skoraj v vsakem domačem vrtu. Za dober pridelek ga sejemo pravočasno in upoštevamo dobre sosede. Če izberemo prave sorte nizkega in visokega fižola je uspeh zagotovljen.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Pohodniški kotiček

Preobrazba, pa ne stilska

Še malo, pa se vidimo na Lošinju  

Barvna skladnost na balkonih Namen cvetja na balkonih in terasah je polepšati objekt in poudariti arhitekturo. Zato ni vseeno, katere rastline izberemo in kako kombiniramo. Zadnja leta trendi narekujejo sajenje rastlin, ki so enostavne za vzdrževanje in poleg okrasne imajo še druge komponente: vonj, užitnost ali korist za kombinacijo. Poleg vedno novih rastlin so v uporabi tudi tradicionalne.

Po Dalmaciji

 V iskanju nečesa novega 

Druženje april

Pomoč potrebujejo tudi tisti brez zavarovanja Aleksander Doplihar iz Kamnika se je že pri sedmih letih odločil, da bo zdravnik. Postal je specialist medicine dela, prometa in športa. Čeprav je že dobrih 28 let upokojen, je ves čas ostal zdravnik, zvest bolnikom. Zadnjih 17 let vodi ambulanto Pro Bono v Ljubljani.

Zakaj uradna in alternativna medicina ne gresta skupaj Slovenska medicinska akademija, ki jo vodi prof. dr Pavel Poredoš in Slovensko zdravniško društvo s prof. dr. Radkom Komadino na čelu sta skupaj s še nekaj uglednimi kolegi predstavila izjavo za javnost z naslovom Medicina in zdravilstvo potrebujeta jasno opredelitev. Pri tem zdravniki vztrajajo na zakonski razmejitvi alopatske oziroma uradne zahodne medicine, ki jo učita tudi obe slovenski medicinski fakulteti od t. im. alternativne medicine. Za slednjo tudi menijo, da se sploh ne bi smela imenovati »medicina«, saj medicina temelji na znanstveno preverjenih metodah, podprta je s številnimi kliničnimi raziskavami; t.im alternativna medicina pa naj bi delovala po občutku, »čarolijah« in na placeba učinku.

Tja, kamor gre še cesar peš … anketa

Kje smo v primerjavi z drugimi državami Pričujoča kolumna je prva v nizu, kjer bomo skušali predstaviti, kaj podatki največje evropske raziskave o staranju prebivalstva SHARE (Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe) povedo o starajočem prebivalstvu v Sloveniji, iz zdravstvenih, socialnih in ekonomskih vidikov. Čeprav SHARE slovi kot baza množici znanstvenih študij in uradnih dokumentov, nastalih v preteklem desetletju in uporabljenih pri pripravi reform, bodo kolumne obarvane zelo poljudno in usmerjene k realnim problemom, ki zadevajo Slovenijo in njene starejše prebivalce. Tokrat bomo pogledali temo, ki je v Sloveniji najpogosteje na tapeti, ko govorimo o starejših: upokojevanje prebivalstva in pokojninska reforma.

Osebno stališče do starosti je pomembnejše, kot mislimo Trije od petih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije gledajo na življenje po upokojitvi zrelo in trezno – ti so usmerjeni v razvoj; dobra četrtina ima naivno stališče do starosti – če ga ne spremenijo, bodo čedalje bolj razočarani; vsak sedmi pa ima zelo slabo stališče, ki pelje v obolevanje, slabo sožitje in nezadovoljstvo s sabo. Te raziskovalne podatke smo si že ogledali. Zakaj pa je osebno stališče do svoje starosti tako pomembno?

Trpeti ali zaprositi za invalidski status? Bolezen je za vsakega človeka huda nadloga, še posebej pa tedaj, ko je resno okrnjena njegova sposobnost za delo. Znajde se pred dilemo – pridobiti delni invalidski status ali se celo invalidsko upokojiti? Odločitev ni lahka. Mnogi dolgo omahujejo, upajoč, da se jim bo zdravje popravilo in da bodo, ker se starostno ne morejo ali ne želijo upokojiti, že nekako zdržali.

Predvolilne zvijače

NOVICE OD VSEPOVSOD 

 


Vaši komentarji


© 2018 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media