Mali traven in bradate lepotice

Prosti čas | apr. '18

Na skalnjaku nizke bradate perunike družimo s čebulicami in prekrovnimi trajnicami, vendar naj jih okoliško rastlinje ne prerase in zasenči.

V aprilu smo, ko na vrtu in naravi poganja množica majhnih rož, oznanjujoč pomlad, med gojenimi trajnicami pa so zdaj aktualne tudi nizke sorte bradatih perunik. Na njihovih cvetovih je za celo mavrico barv, zato vam posredujem svoje izkušnje in nekaj zaljubljenosti v perunike ….

Skoraj domoljubna dolžnost slovenskega vrtičkarja je, da se zaveda bogastva našega rastlinskega sveta, in to predvsem cvetočega dela. Sem pa prištevamo vsaj štiri predstavnike rodu Iris, kar po slovensko pomeni perunika. Ena med njimi je bradata ter raste od Nanosa in Lipice do bohinjskih skalnih škrbin, vendar ni ravno med pritličnimi. Tej se pridružita kot mokrotni antipod obvodna in sibirska perunika. V zatišju grmovja pa s svojimi izrazito prijetnimi vonjavami opozori nase travnolistna perunika (Iris graminea), ki svoje cvetje skriva med ozkim travno zelenim listjem. Ta vrsta je prav zaradi takšne postavitve cvetnih stebel za vrtnarstvo manj primerna. Nekatere izhodiščne vrste iz tujih logov so drugo nasprotje, saj njihova stebla zlahka zrastejo meter in pol visoko. 

Začenjamo pri tleh

Pomladi nekatere rastline prav hitro poženejo v višino, nekatere pa svojih stebel ne utegnejo podaljšati, temveč kar najhitreje pokažejo cvet. Takšne so pritlikave sorte bradatih perunik (veliko jih v sebi nosi dedne zasnove vrst Iris pumila, Iris reichenbachii in Iris variegata), ki začnejo cveteti že ob koncu aprila in glede na sorto se to nadaljuje proti sredini maja. Razvrščanje po višini je nadvse pomembno, ko želimo ustvariti skladen rastlinski motiv, kjer se rožice s cvetjem in zelenjem medsebojno ne zakrivajo, temveč se pokažejo v vsej svoji harmoniji. Po klasifikaciji American Iris Society povzemamo v nadaljevanju obrazloženo razvrstitev. Dodati je treba, da se v vsakdanji praksi oznaka »srednje« (ali media, median) nanaša na vse, razen na prav nizke, torej miniaturne velikosti, in na visoke. Torej v praktični razporeditvi spada sem vse tisto, kar je v strogem uradnem razvrščanju označeno z uveljavljenimi okrajšavami SDB, IB ter delno BB. Za miniaturne nizke bradate perunike (MDB, Miniatur Dwarf Bearded) ugotavljamo, da na največ 20 cm visokih steblih pač ni prostora za več kot cvet ali dva. Na tekmovanjih in razstavah morajo razstavljavci dokazati skromno višino svojih eksponatov, zato je zahteva, da je skupaj s steblom odrezan še del korenike. Takšne sorte zacvetijo med prvimi in so nepogrešljive v skalnjaku ali skupinski zasaditvi na gredici, kjer v drugem ali tretjem letu po zasaditvi posamičnih korenik nastane pravcata barvna preproga.

Na vrtu ali grobni gomili je posrečena kombinacija mačeh in nizkih perunik v skladnem barvnem izboru. Mačehe sicer cvetijo dalj časa.

To, kar je na uradni velikostni lestvici pri perunikah označeno kot SDB (Standard Dwarf Bearded), spada med najbolj uporabne in prilagodljive nižje trajnice v našem okolju, ki ne smejo presegati 40 cm. Odkar so žlahtnitelji vnesli v dednino teh sort različne vzorce pegavosti iz prejšnje skupine najmanjših ter vzorce plikata in rožnato barvo iz visokih sort, je barvna pestrost skoraj brez meja tudi pri teh sortah. Ker so stebla že višja od najnižjih, potrebujejo za razvoj nekaj več časa, kar pomeni pri cvetenju nekaj dni zamika, na vsakem steblu pa je prostora za dva do tri cvetove. Seveda so vse to sortne lastnosti, zapisane v genih.

Za zanesljiv uspeh

S svojimi dolgoletnimi izkušnjami brez pridržka priporočam bradate perunike tudi manj izkušenim začetnikom, ki so pripravljeni prisluhniti potrebam teh trajnic. Rastejo v vsaki vrtni prsti z običajno prisotnostjo apna, v šoti pa se ne obnesejo. Korenike ali rizomi se vodoravno razraščajo ravno ob površini tal in normalno je, da so običajno vidne in jih obseva sonce. Sorte množimo z delitvijo korenik, to pa počnemo po cvetenju in do jeseni. Zgodnja pomladanska delitev je neumestna, ker prepreči cvetenje v tej sezoni. Zalivanje sploh ni potrebno, niti po presajanju. Po sadikah omenjenih in drugih sort je vredno povprašati v kateri od vrtnarij, ki ponujajo doma pridelane sadike trajnic. Sicer pa medmrežje že na območju EU omogoča izpolnitev skoraj vseh želja, saj korenike dobro prenašajo transport.

Nizke bradate perunike so posebno uporabne tam, kjer so izpostavljene soncu in sušnim razmeram, torej v skalnjakih, škarpah in suhih zidovih. Pri meni se njihovi cvetovi začnejo odpirati v zadnji aprilski dekadi. Najmanjše so po naravi visoke komaj 15 cm ter imajo na steblu 1 do 2 cvetova, a se gosto razraščajo ter naredijo lepe barvne skupinice. Pomemben je prepusten substrat in tudi zaradi tega se odlično ujamejo v družbi netreskov (Sempervivum) in nizkih prekrovnih trajnic. Če posadimo skupine treh do petih sadik perunik, s tem ustvarimo barvne otočke med plamenkami, avbrecijami (Aubrietia), greniki (Iberis), repnjaki (Arabis caucasica) in grobeljniki (Aurinia saxatilis). Skupaj z zadnjimi nizkimi perunikami cvetijo še navadna majnica (Antennaria dioica), alpska astra (Aster alpinus), alpska velesa (Dryas octopetala), materina dušica (Thymus), plazeči jetičnik (Veronica prostrara). V večjem skalnjaku ali na strmi brežini, zaraščeni s perunikami, pa so dobrodošel skelet nasadu predvsem pritlikavi iglavci in bolj redki nizkorastoči listopadni grmički.

Podobno rastišče, ugodno za bradate perunike, so podporni zidovi, zidani z naravnim in neobdelanim kamenjem brez veziva. Pogosto so rahlo odmaknjeni od navpičnice, takšno zidavo pa imenujemo suhozid. Med špranjami je ravno dovolj prostora za katero od skromnih rastlin in z majhnim dodatkom prsti tu ne bi uspevale le homulice in netreski, temveč tudi perunike. Še izrazitejše učinke dosežemo z zasajanjem perunik na kroni suhozida. Na vrhu je dovolj prostora za potrebno peščico substrata, obenem pa je zagotovljena brezhibna drenaža. Za zasajanje so še mikavnejši nekoliko stopničasto postavljeni škarpniki različnih izvedb, kjer je oblikovalcu prepuščena izbira oblike in celo nekaj barvne pestrosti. V kotanje posadimo rastlinje, primerno prilagojeno suši in vročini, bradate perunike so vsekakor med njimi, in ustvarjena je skladnost med živim in neživim svetom.

Besedilo in fotografiji: Izidor Golob


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media