Zdravljenje z mrzlim zrakom

Dobro počutje | jun. '18

V oblaku zraka, ohlajenega na minus 148 stopinj Celzija. (arhiv B. H.) 

Metodo s kriokomoro so prvič uporabili na Japonskem leta 1980. Terapija na minus 150 stopinj Celzija prinaša veliko pozitivnih učinkov, za hitro regeneracijo telesa pa jo uporabljajo tudi ljudje, ki živijo pod stresom in so fizično ter psihično preobremenjeni.

Kriokomora je svoje mesto našla kot dodatna metoda pri obravnavi različnih kroničnih obolenj. Kot kažejo raziskave, je mogoče s kratkotrajnim ultratemperaturnim šokom celotnega telesa v določeni meri zavreti vnetne procese. »Ugotovili so namreč, da načrtno odmerjen mraz ugodno vpliva na razmerje med provnetnimi in protivnetnimi informacijskimi molekulami (citokini) v telesu. Medtem ko so kratkotrajna vnetja nujna za boj proti poškodbam in okužbam, imajo dolgotrajna kronična vnetja pogosto zelo resne negativne posledice. Vnetja, pri katerih je citokinsko razmerje premaknjeno v korist provnetnih citokinov, povezujejo s številnimi kroničnimi boleznimi, med njimi je tudi ateroskleroza. Zaradi ugodnega učinka krioterapije na zaviranje kroničnih vnetij jo danes vse pogosteje uporabljajo pri lajšanju bolezenskih znakov nekaterih revmatičnih obolenj in kroničnih kožnih bolezni,« razlaga Božo Himelrajh, ki je imel tudi sam revmatično obolenje. Ker je zelo učinkovita pri hitri regeneraciji telesa, jo redno uporabljajo tudi športniki; nogometaš Ronaldo jo ima kar doma.

Moja izkušnja

Tadeja Z. Arsov pred kriokomoro (Foto: M. Kambič)

Tadeja Zupan Arsov je v središče svojega regenerativnega programa postavila kriokomoro. Tako je zdaj ta dragocena naprava, ki jih je v Sloveniji le nekaj, tudi v Kranjski Gori. Tam ima Tadeja svoj Laboratorij za regeneracijo in kreacijo.

Skoraj nepredstavljivo je, da bi šel človek na minus 150 stopinj Celzija. Toda v kriokomori nas obdaja suh mrzel zrak, zato lahko zdržimo pri tako nizki temperaturi; to sem preizkusila tudi sama. Sicer pa Tadejine izkušnje pravijo, da to komoro z veseljem in brez zadržkov uporabljajo še zlasti gospe v srednjih in zrelih letih. Prihajajo preventivno in tudi ker deluje pomlajevalno – upočasnjuje staranje celic, učinkovito deluje proti celulitu in drugim maščobnim oblogam ter napenja kožo … Za trajnejši učinek pa so potrebne vsaj tri terapije.

Terapija traja tri minute. V komori, ki seže do ramen, stojim v spodnjem perilu in toplih copatah. Prvo minuto se zrak ohlaja, nato je eno minuto temperatura minus 150 stopinj Celzija. Seveda me mrazi, toda ker se prestopam in odganjam paro izpred obraza, sem »v gibanju«. Naslednjo minuto mraz postopno popušča. Po treh minutah je postopek zaključen. Ko se oblečem, me Tadeja, ki je bila ves čas pri komori, ogrne še s toplo odejo, čeprav me ne zebe. Toda dodatno ogrevanje je priporočljivo za dokončanje procesa. Tako kot drugi obiskovalci sem tudi sama začutila poživljajočo energijo in navdušenje.

Komora, izboljšana s slovenskim znanjem

Božo Himelrajh, inovator in odličen športnik, ki se pripravlja na to, da bo zmagoval tudi v skupini veteranov po 80. letu starosti. (Fotografija: osebni arhiv)

Na tržišču je več kriokomor, toda najbolj izpopolnjena je komora, ki jo je izdelal inženir in tudi odličen športnik Božo Himelrajh iz Dupleka pri Mariboru. Ko se je izvedel za diagnozo: artritis kolka, ki bi lahko pomenil tudi konec njegove odlične športne poti, je začel iskati alternativne oblike zdravljenja predvsem zato, ker so stranski učinki zdravil ob taki diagnozi precej obremenjujoči. In tako je izvedel za kriokomoro. Kot inovator pa je hitro spoznal, kako jo nadgraditi, da bodo njeni učinki še boljši. »Odločil sem se, da bom komoro izdelal sam in odpravil vse napake, slabosti in nevarnosti, ki sem jih opazil pri konkurenčnih kriokomorah.« Uspelo pa mu jih je preizkusiti kar nekaj. Izboljšava je predvsem v računalniškem vodenju: računalnik sam preračuna potreben čas vpiha in odmora, kar pri drugih komorah poteka ročno, omogoča nastavitev želene temperature – glede na različno moč terapije, vstavljenih pa je še mnogo varnostnih sistemov, ki preprečujejo morebitne napake tistega, ki upravlja napravo (med drugim merjenje minimalnega potrebnega tlaka v posodi za dušik, merjenje kisika v prostoru itd.). 

Pozitivni učinki

Božo Himelrajh pravi, da z ženo uporabljata komoro povprečno dvakrat na teden. Njegovo zdravje je stabilno, redno trenira in tekmuje. Ima že sedem medalj z velikih mednarodnih veteranskih tekmovanj, 20 državnih in nekaj balkanskih rekordov in kopico drugih uspehov. Največ pa mu pomeni državni rekord v teku na 100 metrov, ki ga je dosegel pri 53 letih. Njegov cilj pa je tudi po 80. letu zmagovati v mednarodni kategoriji veteranov. Našteva vrsto pozitivnih učinkov kriokomore na zdravje – bistveno manj ima problemov z želodčno kislino, kljub napornim treningom pa ima manj bolečin tudi v kolkih, mišicah itd. Poudari pa, da mu pri kriokomori, ki ji pravi tudi kriosavna, največ pomenijo spremembe, ki se dogajajo v glavi: »Po tej terapiji občutim neko posebno motivacijo in voljo do dela, vsi psihični napori so bistveno lažji.« 

Zanima pa me tudi, ali so pri uporabi kriokomore kakšne omejitve. Božo Himelrajh je ne priporoča tistim z visokim krvnim tlakom (nad 180/100), boleznimi srca in ožilja, po možganski kapi, ljudem s tuberkulozo, malignimi tvorbami, nosečnicam ter osebam z intoleranco za mraz.

Lidija Jež 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media