Št. 6, junij 2018

  • Gre za človeka

    jun. '18

    Volitve so za nami, kakšno oblast smo izbrali, se bo kmalu pokazalo. V predvolilnem času so vsi po vrsti veliko govorili o upokojencih in obljubljali, da bodo poskrbeli za dostojne pokojnine. Polni obljub so bili tudi tisti, ki so že leta v vladi. V preteklih mandatih večine zavez, ki so jih zapisali glede starejših v koalicijske sporazume, niso uresničili. Bo tokrat drugače?

    Čas bi že bil, da se seznanimo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva. V Sloveniji kakor nezreli šolarji to nalogo odlagamo, problemi pa se nabirajo in na koncu bo za vse slabo. Že več kot deset let sprejemamo zakon o dolgotrajni oskrbi, od osamosvojitve naprej še nismo naredili zdravstvene reforme, tudi spremembam na pokojninskem področju bi se najraje izognili (prejšnjo pokojninsko reformo smo celo zavrnili na referendumu). Toda bika bo treba prijeti za roge, če želimo dobro starim in mladim v tej državi.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Lani pobranih več prispevkov  Ena osrednjih točk na aprilski seji sveta ZPIZ je bilo poročilo Finančen uprave (FURS) o pobiranju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za temo, ki je aktualna ne le za svet zavoda, temveč za širšo javnost, še zlasti pa za same zavarovance in tudi delodajalce. Še zlasti med upokojenci prevladuje mnenje, da je bil na tem področju red in solidno poslovanje, ko je še veljal SDK. pa vendar se je stanje v primerjavi s preteklimi leti pomembno izboljšalo.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Znani so podatki za izračun letošnjih pokojnin Izračuni pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu, na njegovem začetku še niso mogoči. Zanje namreč zavod potrebuje poleg osebnih podatkov zavarovancev še zakonsko določene enotne elemente, ki so vsi praviloma znani in objavljeni šele v drugem četrtletju. Ti obsegajo: višino povprečne stopnje davkov in prispevkov, obračunane od plač v preteklem letu, valorizacijske količnike za preračun osnov iz prejšnjih let na raven povprečne plače na zaposleno osebo, izplačane v predhodnem letu, zneska najnižje in najvišje pokojninske osnove ter zneska najnižjih pokojnin. Osebni podatki pa obsegajo predvsem podatke o plačah in/ali zavarovalnih osnovah, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali »osnovah« kot to določa zakon ter dopolnjeni pokojninski dobi.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Plaketa Mestni zvezi upokojencev Predstavniki sedmih upokojenskih organizacij in organizacij starejših so ustanovili Seniorski koordinacijski odbor Slovenije (Sekos). Sporazum so podpisali predstavniki Zveze društev Seniorjev Slovenije - managarjev in strokovnjakov, Društva seniorjev, Sindikata upokojencev pri svobodnih sindikatih, Sindikata upokojencev pri Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije in Združenja za vrednote NOB ter Zveze društev upokojencev Slovenije.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Kulturi posvečeno osrčje Ribnice V osrčju Ribnice stoji grajsko poslopje s pestro zgodovino. Namenjeno je predvsem kulturnim vsebinam, v njem je tudi poročna dvorana. Grad obdaja spominski park, posvečen znamenitim rojakom.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Koncert ob stotem rojstnem dnevu Malo je ljudi, ki bi pripravili koncert za svoj stoti rojstni dan, tako kot je Jožko Battestin razveselil stanovalce in obiskovalce 14. marca v enoti doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik na Koleziji. Ko se je leta 2006 vselil, je s seboj pripeljal svoj pianino, na katerega je pogosto igral sosedom na oddelku, vsaj enkrat na leto pa je nastopil za vse stanovalce. Pri 95 letih je imel celo samostojen orgelski koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Takrat je povedal, da not ne pozna več, zato bo kar sproti skladal …

Čebela – človeku soseda, prijateljica in zaupnica Slovenija je dežela, ki se skriva nekje na zemljevidu Evrope in veljalo bi malo bolj glasno zavpiti v široki svet, s čim vse se lahko ponaša: V votlini z imenom Divje babe je neki neandertalski »glasbenik« pred 50.000 leti izdelal piščal - najstarejše glasbilo na svetu. Neki kamenodobni mostiščar je izdelal najstarejše vozilo na svetu – 5.000 let staro kolo z osjo. Neki neuki in nepismeni vaški mojstri so pred stoletji konstruirali kozolec toplar, ki sega v svetovni vrh ljudskega gradbinstva.

Najprej veselje, potem poklic »… Les nam zapoje, nas ščiti, daje senco, nas hrani, ogreje … . Les ni le material, skozi njega se izraža pet elementov, vsi letni časi in mogočno življenje sploh,« pravijo Kosmačevi iz Bistrice pri Tržiču. Osvojil je dva strojnika – očeta Jerneja in sina Mateja – da sta se prepustila njegovi mehkobi in lepoti. Tradicijo oživljanja in ohranjanja slovenske dediščine lesenih izdelkov nadaljuje že tretja generacija. Skoraj iz pozabe so obudili čevljarsko svetilko, pastirsko sončno uro, stare igre itd. Izdelujejo pa tudi sodoben nakit in druge okrasne predmete. Ustvarjajo iz 65 drevesnih in grmovnih vrst lesa, njihovi izdelki pa so že na vseh kontinentih. Izdelke od skrinj in zibelk do panjskih končnic sami lepo poslikajo.

Sedemdeset let zvest balinanju Prav gotovo je malo staroselskih prebivalcev mesta na prepihu, Postojne, ki ne poznajo čilega in vedno dobrovoljnega someščana, Ivana Žigmana. Januarja letos je dopolnil sedeminosemdeset let in od teh jih je vsaj sedemdeset namenil svojemu največjemu veselju, pravzaprav že kar pravi strasti, balinanju.

Požrtvovalna mama O Elviri Korošec iz Trbovelj veliko pove misel, ki jo je njen nekdanji dolgoletni sodelavec ob zaključku skupne poslovne poti strnil v stavek: »Tako sodelavko kot je Elvira, srečaš samo enkrat v življenju ali pa nikoli.«

V Brezovnikovi gostilni je zdaj etnološka zbirka Razloženo naselje sredi Slovenjgraške kotline v najširšem delu Mislinjske doline ob magistralni cesti Velenje – Dravograd je zelo staro, saj se v pisnih virih prvič omenja leta 1106. »To velja tudi za prvo omembo krčme, ki je ob cerkvi sv. Martina stala že leta 1396. Njena primerna lokacija na razpotju poti ob cesti proti Legnu, širitev naselja in nastajanje obrtnih dejavnosti v kraju, še posebej furmanstva, so pripomogli k temu, da je krčma kot tedanja točilnica pijač sčasoma prerasla v gostilno,« je začela pripoved o preteklosti svojega kraja in več kot dvesto let stare Brezovnikove hiše z gostilno v središču Šmartnega pri Slovenj Gradcu 88-letna upokojena gostilničarka Terezija Brezovnik.

Obudili so stare otroške igre Mladi danes zelo veliko časa preživijo za računalniki in na pametnih telefonih, ki jih še najraje uporabljajo za igro in zabavo. Igrače dedkov in babic so bile povsem drugačne, izdelane so bile iz kamenčkov, vej, slame, lesa, ostankov blaga ali zgolj narisane na tla z ogljem ali kredo. Igrali so se na prostem in v družbi vrstnikov ali družine. Danes te ljudske gibalne igre tonejo, vendar če otroke nanje spomnimo, se veselo zaigrajo, tako kot so se njihovi starši ali babice in dedki nekoč.

Priprava in uporaba zdravilnih rastlin Zdravilne rastline nabiramo praviloma dopoldne, ko se posuši rosa in v popoldanskih urah brez močne sončne pripeke. Nabiramo cvetove, liste, korenine, plodove in skorje vedno samo v čistem okolju, najbolje v gozdu ali neposredni bližini, kjer ni prometnih poti. Nabiramo samo tiste dele rastline, ki jih bomo uporabljali za zdravljenje (npr. samo cvetove ali samo liste).

Medicinske sponke za vraščene nohte Če je nekoč veljalo, da so vraščeni nohti posledica pretesnih čevljev ali napačnega striženja nohtov na nogah, pa ima danes, kljub vse bolj udobni obutvi tovrstne težave vse več ljudi, tudi majhni otroci. Vzrokov za to je več, med drugim tudi dedna zasnova stopala, različne anomalije, tudi poškodbe.

Urejena prebava izboljša počutje Zaradi zaprtosti in neurejene prebave se počutimo slabše, napihnjeni, utrujeni in brez energije. Slabše tudi spimo. Na dolgi rok ima lahko slaba, neurejena prebava zelo negativne posledice za zdravje.

Krepko igrivi v poletje   Krepitvi trebušnih in mišic hrbta se je priporočljivo posvečati redno, po možnosti vsak dan, saj mišični steznik telesa vzdržuje telesno držo, ki je osnova za vse vsakodnevne aktivnosti, delo in tudi ukvarjanje s športom. Spretnostna igrica ob sproščanju še izboljšuje koordinacijo ter krepi možgane.

Po nove kopalke … Kopalke velikokrat izbiramo samo po tem, kaj nam je všeč na prvi pogled, manj po tem, kateri kroj najbolj pristaja naši postavi. Največkrat vseh pomanjkljivosti ne moremo skriti, poiščimo pa najustreznejši model, ki se nam bo odlično prilegal, nudil ustrezno podporo in v katerem se bomo dobro počutili. Potrebno bo le nekaj potrpežljivosti pri pomerjanju.

Na oddih s popotno lekarno Bliža se poletje, čas, ki ga vsi radi preživimo v naravi, na dopustu. Čas, ko nas vreme dobesedno vabi na poletna pohajkovanja. Čeprav besedi dopust, počitnice vzbudita v nas lepa in prijetna čustva, brezskrbnost, pa se lahko kaj hitro zgodi, da nam kaka neprijetnost pokvari naš oddih. Zato je prav, da se na pot odpravimo dobro pripravljeni, da nas nič ne more presenetiti. Še posebej to velja, če se na potovanje odpravimo skupaj z otroki.

 Dieta pri putiki Protin ali putika je presnovna bolezen, ko se kristali sečne kisline nalagajo okoli sklepov. To povzroči bolečine in otrdelost sklepov, bolezen pogosto prizadene tudi ledvice, zlasti so pogosti ledvični kamni. Bolezen je zelo neprijetna, bolnikom ustrezna dieta gotovo omili težave, jih celo odpravi, vendar je za kaj takega potrebna močna volja in res temeljita ter trajna prevetritev življenjskega sloga. Le dieta, ki jo bolnik sprejme za svojo, namreč koristi.

Sonce ni vedno prijazno  Kolesarjenje, sprehodi in različne športne aktivnosti v lepem sončnem vremenu izboljšajo naše počutje in razpoloženje ter spodbujajo nastajanje vitamina D v koži. Ta je pomemben pri preprečevanju osteoporoze in sodeluje v presnovnih procesih v telesu. Za tvorbo D vitamina zadostuje že 15 minutno izpostavljanje kože rok in obraza sončni svetlobi trikrat na teden. Prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom pa škodljivo vpliva na kožo.

Visok krvni tlak – tihi ubijalec Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki jo spremlja vzdevek "tihi ubijalec", saj se je bolniki pogosto sploh ne zavedajo, nezdravljena pa lahko povzroči zelo resne posledice, kot so srčni ali možganski infarkt ter odpoved srca in ledvic.

Krompir – gomolj sreče Odkar smo Slovenci po zaslugi razsvetljene cesarice Marije Terezije krompir sprejeli za svojega in se enkrat za vselej do sitega najedli, nas spremlja od rojstva do smrti. Kuhan krompir je bržkone ena prvih naravnih jedi, ki jih zaužijemo že ob materinem mleku in jed, ki jo lahko brez težav jemo v pozni starosti. Seveda, vse v primernih količinah in primerno pripravljeno.

Zdravljenje z mrzlim zrakom Metodo s krio komoro so prvič uporabili na Japonskem leta 1980. Terapija na minus 150 stopinj Celzija prinaša veliko pozitivnih učinkov; za hitro regeneracijo telesa pa jo uporabljajo tudi ljudje, ki živijo pod stresom, ki so fizično in psihično preobremenjeni.

Naravno proti zgagi in refluksu V Sloveniji so, enako kot po svetu, sintetična zdravila proti zgagi med najbolj prodajanimi zdravili brez recepta. Vendar zdravniki opozarjajo, da jih ni priporočljivo uporabljati dolgotrajno, saj sicer povzročijo veliko drugih zdravstvenih težav.

Zaščitite se pred klopi Bolezni, ki jih prenašajo okuženi klopi, povzročajo zelo resne zdravstvene težave. Zaščitite se pred njimi!

Glej, Starci Prosimo, ne razumite naslova tako, da pomeni kaj grdega. Nasprotno! Gledališče Glej namreč pripravlja projekt z naslovom Starci. Delajo ga z ljubeznijo in spoštovanjem do seniork in seniorjev, želijo povezati mlado in staro generacijo, doseči medgeneracijski dialog. Prepričani so, da imajo starejši veliko spominov, ki so izjemno dragoceni in bi jih bilo škoda prepustiti pozabi.

Pohodniški kotiček

Poleti ne gre brez gledališča Morda vam ime Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pri Domžalah ne zveni znano, ko pa napišemo Poletno gledališče Studenec, je slika že drugačna. A brez zavzetih članov društva seveda ne bi bilo gledališča - mimogrede, za ljubljanskimi Križankam in portoroškim Avditorijem je na Studencu pri Krtini tretje največje pokrito letno gledališče pri nas.

Pohorci vedo, kaj je zdravo Terme Zreče so zagotovo med tistimi slovenskimi zdravilišči, kamor se gostje radi vračajo. Zaradi lepe narave, zdravilne termalne vode, odlične hrane in kakovostnih zdravstvenih storitev, predvsem pa zaradi pregovornega gostoljubja in prijaznosti Pohorcev.Najdi svoj nasmeh! je njihov slogan, nasmeh in prijazno besedo pa osebje širi med goste in naključne obiskovalce.

Budimpešta

Škodljivec, ki ne da miru! Obilo dežja, bujna rast in obilica rastlinja na vrtu, ki še bolj ohranja vlago na površini gredic so idealna kombinacija za naval polžev. Ti nam lahko na hitro izničijo ves vložen trud, saj pojedo vse, kar jim pride pred oči.

Konec šole, skrbi in vse drugo

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Ostati v stiku z vnukom, ki odrašča Nekoč ste z vnukom cele popoldneve zlagali kocke in mu brali pravljice, sedaj pa se zaman sprašujete, kdaj se bo oglasil. Kaj se dogaja?

Žena je likala bankovce »Igral sem na številnih porokah in ohcetih in ko sem prišel domov, sem otrokom prinesel cel kup sladkarij, od tort do kremšnit, ženi pa sem iz vseh žepov potegnil zmečkane bankovce, ki jih je potem lepo zlikala,« se spominja svojih mladih let harmonikar Janez Gradišnik.

Kultura

Ne Svinje, pač pa Vinje Le dober kilometer stran od avtoceste se skriva prikupna dolina, ki jo zaznamuje potok Drtijščica. K njemu se spušča gruča hiš, na drug strani potoka pa se dviguje gozdnata vzpetina vrh katere se je nekoč šopiril grad. Vas leži na robu občine Moravče o čemer priča tudi ime: Vinje pri Moravčah.

Predčasno odplačilo kredita Najem kredita, še posebej tistega za več kot 10 let, pomembno vpliva na posameznikov proračun za daljše obdobje, a v resnici marsikdo vidi pri njem le trenutne finančne koristi. Pri najemanju kreditov zato nikakor ne kaže biti lahkomiseln.

Cesta za romantike Nemčija se ponaša s številnimi obnovljenimi zgodovinskimi mesti. Na prav poseben način jih je mogoče spoznavati z obiskom različnih tematsko povezanih poti, ki povezujejo več krajev in celo zveznih dežel. Ena izmed najbolj znanih in obiskanih je Romantična cesta na Bavarskem. Leta 1950 so tako poimenovali 350 km dolgo cestno povezavo med mestoma Füssen in Würzburg.

Vrtiček kar na balkonu Verjetno se komu še zdi nenavadno, da bi na balkonu ali terasi gojil zelenjavo. Vendar je ta trend vrtnarjenja priskrbel veliko zabave, ki je tudi koristna – zelenjavo, zelišča in še kakšen sadež imamo ves čas pri roki.

Ste že izbrali sorto in gredico za radič? S setvijo domačega radiča pričnemo junija. Pri tem je dobro upoštevati kolobar in izbrati prave gredice. Radič največkrat sejemo na prazne gredice, ki so ostale po spravilu zelo zgodnjih sort krompirja. Svoje mesto najde tudi na gredicah, ki so bile spomladi zasedene z nadzemno kolerabico in redkvico. Izberite tudi pravo sorto in radič v vašem vrtu bo prava vrtna poslastica.

Letna kuhinja in dnevna soba na prostem Balkoni in terase so zopet postali prijeten prostor za posedanje, saj v toplih dneh radi preživimo zunaj veliko časa. Kako pa bi ustvarili povezavo med notranjostjo in zunanjostjo, si povečali dnevno sobo s prijetno urejenim balkonom ali teraso, ki bi postala njen podaljšek, živeli zunaj kot znotraj?

Naj za vas dela avtomatika Začnimo pri bistvu: zakaj sploh samodejni menjalnik, avtomatik? Zato, ker je upravljanje s pedalom za sklopko, mešanje s prestavno ročico po menjalniku in odmerjanje plina zahtevno vozniško početje. Le pomislite na počasno premikanje v koloni. Kaj pa speljevanje z naloženim avtomobilom v klanec? Kaj pa obračanje ali parkiranje v tesnem prostoru? To je stres. Stres pa povzroča holesterol!

Po poteh mladega pesnika »Župančičeva pot ni cilj, je potovanje, ki se nikoli ne konča.« Tak je slogan tradicionalne poti od Dragatuša do Vinice, po kateri se bodo pohodniki odpravili v soboto, 9. junija in se poklonili 140-letnici rojstva Otona Župančiča.

DRUŽENJE JUNIJ

Kdo pomaga 80 tisočim nemočnih v Sloveniji? Družinski in drugi neformalni oskrbovalci so nepogrešljivi del kakovostne in finančno vzdržne dolgotrajne oskrbe; v Sloveniji in vsej Evropi opravljajo več kot 75 odstotkov celotne dolgotrajne oskrbe (DO). Na Brdu pri Kranju je bila v prvi polovici maja konferenca, posvečena predvsem neformalni oskrbi v Sloveniji.

Vse pomembnejši srebrni trg Prof. dr. Jože Gričar je upokojeni zaslužni profesor Univerze v Mariboru; njegovi dosežki na znanstvenem, pedagoškem in raziskovalnem delu s področja informatike segajo daleč preko naših meja. Je tudi eden od ustanoviteljev omrežij Slovenski e-seniorji: e-vključenost v aktivno staranje (eSeniors Slovenia) in eRegion. S prof. Gričarjem smo se pogovarjali še o znanju in izkušnjah, ki po upokojitvi ostajajo žal neizkoriščene, pa o srebrni ekonomiji.

Če ne moreš iz stanovanja, kaj boš potem? Dolgotrajno čakanje na prosto posteljo v domu starejših ali najem oskrbovanega stanovanja kažejo na to, da bomo morali vpeljati drugačne oblike stanovanjske oskrbe in storitev za starejše, ki bodo učinkovitejše in finančno manj zahtevne, hkrati pa bodo upoštevale želje in potrebe starejših ljudi.

Verjamejo v ljudi in družino Evropa postaja stara celina tudi po strukturi prebivalstva, med države z najstarejšim prebivalstvom sodi Slovenija. Dolgoživa družba je velik civilizacijski dosežek, ki pa prinaša vrsto izzivov. Postali smo materialno razviti, sedaj pa nas šola razvoja čaka na socialnem – obče človeškem področju. Pred nami je največja šola solidarnosti, ki jo bomo zmogli le generacijsko povezani. To je pokazala tudi prva konferenca o neformalni oskrbi v Sloveniji na Brdu, ki jo je pripravil Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje ob podpori Ministrstva za zdravje, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstva za okolje in prostor. Še posebej ohrabrujoče so bile predstavitve pozitivnih praks pri pomoči družinskim oskrbovalcem tako s področja lokalne samouprave, zdravstvene in socialne stroke do nevladnih organizacij in medijev.

V korak s časom Pred nekaj leti si je upokojeni igralec Garrison Phillips omislil računalnik, a je ugotovil, da ne ve, kaj bi počel z njim. Najbližji prijatelj mu je dal nekaj prvih napotkov, nato si je poiskal osebnega učitelja. «Tehnologija interneta, pa tudi pametnega telefona je bila novi tuj jezik, ki se ga je bilo treba naučiti,« je povedal v intervjuju na lokalni televiziji. Igralec je namreč takrat dopolnil 83 let. Kljub hudi naglušnosti se je naučil vsega, kar je potreboval, v dobrodelni neprofitni organizaciji v New Yorku (OATS).

Zmagovalci in poraženci

OD VSEPOVSOD

Ko na rajžo gremo Sogovornike smo spraševali, ali radi potujejo in kam najraje.

Kaj prispeva k ohranjanju miselnih spretnosti starejših? Kognitivne sposobnosti so zmožnosti učinkovite uporabe možganov za smotrnovodenje življenja in reševanje vsakodnevnih problemov. Splošno sprejeto velja, da staranje spremlja upad kognitivnih sposobnosti. S kolegom mag. Vladimirjem Lavračem sva to preverila v posebnem prispevku, ki je bil del obsežnejše slovenske SHARE knjižne publikacije, izdane v letu 2015. Pri tem sva posebej pogledala, kaj podatki SHARE povedo o kognitivnih sposobnostih starejših v Sloveniji.

PISMA BRALCEV

Usposabljanje za kakovostno starost V rubriki Staranje v Sloveniji smo se v prejšnjih mesecih mudili pri podatkih o upokojitvenem prehodu iz reprezentativne raziskave nad 50 let starih slovenskih prebivalcev. Slabi dve tretjini starejših je usmerjenih v zdravo staranje, dobra tretjina v tvegano ali uničevalno. Res je škoda, če bi nam v zadnji tretjini življenja čas polzel iz rok; tudi za zgrešene odločitve smo že prestari. Če kaj, ima človek lahko v rokah volan za svoje usmerjanje v starost. Oglejmo si konkretno dobro možnost za to.

 


Vaši komentarji


© 2018 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media