Tja, kamor gre še cesar peš … anketa
Kakšni so javni toaletni prostori, smo spraševali sogovornike.
Urška Telban, profesorica slovenščine in organizatorka socialne mreže, Lesno Brdo pri Vrhniki: »Menim, da je urejenost stranišč odvisna od števila obiskovalcev ter lokacije sanitarij. Opažam, da je vedno več plačljivih stranišč, kar lahko v nujnih situacijah povzroči zadrego. Meni osebno je veliko ljubše, da snažilki na krožničku po uporabi pustiš kovanec, ona pa poskrbi za čistočo. Plačljiva stranišča so večinoma bolj urejena in čista, vendar pogosto v njih ni tople vode.«
Blanka Valant, profesorica razrednega pouka, Ribno: »Javna stranišča v Sloveniji so zelo lepo urejena in čista. Z otrokoma se včasih ustavim na bencinskih servisih ob avtocestah ali pa v večjih nakupovalnih centrih. Do zdaj smo vedno naleteli na čiste sanitarije z lepo opremo in vsemi potrebnimi higienskimi pripomočki. Opazila sem, da so lepo urejene tudi previjalnice za dojenčke, kar je zelo pohvalno in dobrodošlo za mlade.«
Branka Kozina, upokojena medicinska sestra, Kranj: »Z uporabo javnih stranišč nimam prav veliko izkušenj. Včasih jih uporabljam na avtocestnih postajališčih ali v lokalih. V Kranju imamo v starem delu mesta novo javno stranišče. Je lepo, čisto ter dostopno tudi invalidom. Na splošno so stranišča kar čista. Zelo me moti, če so umazana in slabo vzdrževana. Nekatera so tudi zelo ozka, tako da se človek komaj premika. Pohvalno je, da so v nakupovalnih središčih stranišča večinoma udobna in čista.«
Helena Ograjenšek, upokojena poslovodkinja, Celje: »Javnih stranišč je v Celju premalo. So le na železniški in avtobusni postaji. Na mestni tržnici pa je odprto le dopoldne. Občani lahko uporabljamo tudi stranišča v večjih trgovinah. Na mestnem pokopališču je javno stranišče odprto le v času pogrebov, kar je slabo. Obstaja pa tudi premično stranišče, vendar je zelo nerodno za uporabo. Ob sprehajalni poti ob Savinji je več premičnih stranišč, ki jih je postavila občina. So čista in na vratih je napisano, kdaj jih čistijo.«
Neva Železnik, novinarka in mentorica na SUTŽO, Ljubljana: »Javnih stranišč, ki bi bila odprta 24 ur na dan, je pri nas premalo. Tista, ki so na voljo, pa so v veliki večini neurejena. Najbolj zanemarjena so stranišča Slovenskih železnic, a za zgled pogosto niso niti tista v lepih gostinskih lokalih, javnih zavodih itd. V njih pogosto smrdi, ni toaletnega papirja, tople vode, tekočega mila in čiste brisače. Če so sanitarije čiste in nadzorovane, so tudi uporabniki bolj kulturni.«
Alenka Steindl, upokojena ekonomistka, Ljubljana: »Večkrat opazim, da v toaletnih prostorih v lokalih, gledališčih in drugje, kjer se zbira veliko ljudi, nihče ne skrbi, da ne zmanjka toaletnega papirja, mila ali brisač. Tudi obešalnika za torbice pogosto ni, zato moraš torbico postaviti na tla ali jo obesiti na kljuko, če jo vrata imajo. Nekoč se mi je zgodilo, da je neka gospa vehementno pokljukala. Moja torbica je padla na tla, se odprla in vsebino sem potem pobirala po stranišču.«
Alja Sosič, magistra ekonomije, Ljubljana: »Koliko javnih stranišč imajo in kako čista so, se od države do države razlikuje. Pri sebi imam vedno papirnate robčke, saj nikoli ne vem, na kakšno stranišče bom naletela. Ženske smo na slabšem kot moški, saj potrebujemo stranišče pogosteje in tudi svoje potrebe drugače opravljamo. V Evropi so javna stranišča kar v redu, razen v Italiji. V Afriki in na Kitajskem pa so v javnih straniščih neprijetne vonjave in nečistoča.«
Sašo Rink, univ. diplomirani pravnik, Ljubljana: »V mestnem središču so javne sanitarije kar dobro dostopne tudi z invalidskim vozičkom. So tudi razmeroma dobro urejene. Prav tako je s sanitarijami v nekaterih javnih ustanovah. Pri zasebnih prostorih v javni rabi (trgovine, gostišča, kavarne ….) pa opažam, da to ni tako. Stopnica ali nekaj stopnic pred vrati lokala predstavlja nepremagljivo oviro. Tam, kjer so sanitarije v kleti ali nadstropju, stranišče gibalno oviranim sploh ni dosegljivo.«
