Novi upokojenci v nekoliko boljšem položaju

Dobro je vedeti | apr. '18

Bralcem Vzajemnosti smo že večkrat pojasnili, da sedanji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) nič več ne zagotavlja strokovno poimenovane horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin. Ta je obstajala tako v zakonu, veljavnem pred sedanjim, kot tudi v številnih prejšnjih ureditvah. Njeni učinki so se odražali v približno enaki višini zneskov pripadajočih pokojnin upravičencev, čeprav so bile uveljavljene v različnih koledarskih letih. Pogoj za doseganje takšnih učinkov je bila odmera pokojnin od pokojninskih osnov, izračunanih z upoštevanjem vsaj približno enakih plač ali zavarovalnih osnov zavarovancev in enako dolge pokojninske dobe. Pokojnine, izplačane upravičencem, ki so izpolnjevali navedene pogoje, nekatere prav s tem namenom predhodno izravnane neposredno po odmeri, se namreč, čeprav so bili datumi njihovega odhoda v pokoj več let oddaljeni, v višini niso očitneje razlikovale. Datumi, izbrani za pridobitev pravice do pokojnine, v času veljavnosti takih ureditev praviloma niso vplivali na njihovo višino. Sistemske ureditve so bile glede tega nevtralne.

Razlike v višini pokojnin, ki so se vseeno pojavljale, so povzročale predvsem osebne okoliščine zavarovancev, ne pa veljavni sistemi. Te so, gledano na splošno, izhajale predvsem iz različnih višin plač in zavarovalnih osnov zavarovancev, upoštevanih pri izračunu pokojninskih osnov, ki so pogojevale njihovo višino, ter različno dolgih pokojninskih dob, s katerimi so jih uveljavili. Zadnje so narekovale višino odstotkov za njihove odmere. V novejših ureditvah pa so lahko na razlike med starostnimi pokojninami pomembno vplivale tudi sistemske spodbude za odlaganje upokojitve na poznejši čas po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, zaradi katerih so se take pokojnine dodatno povečevale.

ZPIZ-2 glede odločitve o datumu uveljavitve pravice do pokojnine ni več nevtralen. Ta ima lahko bolj ali manj pomembno vlogo pri določitvi pripadajoče pokojnine. Zakonodajalec je v novi ureditvi težil k temu, da novi upokojenci ne bi prejemali nižjih pokojnin od že uveljavljenih. V praksi se to ne uresničuje. V prehodnem obdobju lahko uresničevanje takih teženj preprečuje podaljševanje števila let, iz katerih se upoštevajo plače in zavarovalne osnove za izračun pokojninskih osnov, za ženske pa poleg tega tudi spreminjanje višine odstotkov za odmero starostnih pokojnin. Zaradi tega lahko določitev datuma upokojitve v tem obdobju vpliva tudi na manj ugodno višino novih pokojnin, predvsem starostnih. Po izteku prehodnih obdobij (za določanje pokojninske osnove se je to izteklo letos) navedene okoliščine ne bodo več pomembne. Še naprej pa bosta višino novih pokojnin in s tem ustrezen datum upokojitve pogojevala način izračuna pokojninskih osnov, določen z zakonom, in način usklajevanja pokojnin.

Izračun pokojninskih osnov omogočajo valorizacijski količniki, ki so vsako leto na novo določeni. Ti temeljijo na gibanjih mesečnih povprečij plač, izplačanih zaposlenim osebam v državi za posamezno koledarsko leto, v obdobju, iz katerega se upoštevajo plače in zavarovalne osnove zavarovancev za izračun pokojninskih osnov. V koledarskih letih od uveljavitve ZPIZ-2 so se mesečna povprečja plač, izplačana zaposlenim osebam v državi, vsako leto zvišala glede na povprečje preteklega leta. Zato v tem obdobju ni prihajalo do sicer mogočih negativnih učinkov njihovega znižanja na raven novouveljavljenih pokojnin na tej podlagi. Na novo uveljavljene pokojnine so bile zaradi tega višje, kot bi bile, če bi jih upravičenci uveljavili v predhodnem letu. V nasprotnem primeru pa, če bi se mesečno povprečje plač znižalo, bi to negativno vplivalo na raven novih pokojnin.

Povedano pa, še enkrat poudarjamo, velja le za učinke sistema, ki so posledica veljavnega načina določanja valorizacijskih količnikov, ne pa tudi vpliva podaljševanja obdobja, iz katerega se štejejo plače zavarovancev ali njihove zavarovalne osnove pri izračunu pokojninske osnove ali spremembe višine odstotkov za odmero starostnih pokojnin za ženske.

Glede na do zdaj znane in objavljene statistične podatke, ki vplivajo na izračun valorizacijskih količnikov, s katerimi bodo izračunane letos uveljavljene pokojnine, bo letošnja odločitev o datumu upokojitve vplivala na ugodnejšo višino pokojnine, kot če bi jo upravičenec (ki je izpolnjeval pogoje za njeno pridobitev tudi v preteklem letu) uveljavil v preteklem letu. Dejstvo je, da bodo valorizacijski količniki, veljavni letos, višji, kot so bili v preteklem letu. Po uradnih podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bila povprečna mesečna bruto plača, izplačana za leto 2017, v primerjavi s predhodnim letom višja za 2,7 odstotka. Za koliko bodo višji valorizacijski količniki, bo odvisno od višine povprečne stopnje davkov in prispevkov, obračunanih od plač, izplačanih za preteklo leto, ki je podlaga za njihov izračun. Ta še ni bila objavljena. Zato tudi valorizacijski količniki, ki bodo veljali letos, še niso znani. Višji valorizacijski količniki bodo, če odmislimo možne učinke podaljšanja obdobja za izračun pokojninske osnove, praviloma vplivali na višje pokojninske osnove in tako tudi na pokojnine. 

Letošnje izračunavanje pokojninske osnove

Pripadajočo starostno, predčasno in invalidsko pokojnino odmerimo od pokojninske osnove. To po ZPIZ-2 izračunamo ob upoštevanju mesečnega povprečja osnov zavarovanca iz predpisanih let zavarovanja, od katerih je plačal prispevke za obvezno zavarovanje. Kot mesečno povprečje osnov iz posameznega leta zavarovanja se šteje zavarovančeva povprečna mesečna plača in/ali zavarovalna osnova, izplačana za to leto. Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo v času zavarovanja sporočeni zneski, predhodno zmanjšani za davke in prispevke, plačane od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, veljavni za posamezno leto. Letos se je izteklo prehodno obdobje, v času katerega se je podaljševala dolžina obdobja, iz katerega se upoštevajo povprečne mesečne osnove, vsako leto za eno leto. Tako od letos naprej tvori pokojninsko osnovo mesečno povprečje osnov iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od vključno leta 1970 naprej.

Za leto zavarovanja se lahko šteje le tisto koledarsko leto, v katerem so zavarovanci od plač in/ali zavarovalnih osnov plačali prispevke za najmanj šest mesecev. Zavarovanec pa je moral v tem letu dopolniti tudi najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.

Koledarsko leto, v katerem so bili prispevki za obvezno zavarovanje plačani za krajše obdobje kot šest mesecev, če obvezno zavarovanje v tem letu sploh ni obstajalo ali pa višine povprečnih mesečnih osnov ni mogoče pridobiti, se pri izračunu pokojninske osnove preskoči. Tak preskok ne vpliva na skrajšanje predpisane dolžine obdobja, iz katerega se morajo upoštevati mesečna povprečja osnov. Tako leto ali leta (če je preskočenih let več) se dopolnijo z mesečnim povprečjem osnov iz prvega naslednjega ali naslednjih zaporednih koledarskih let, za katere obstajajo podatki, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Zaradi tega se seveda zmanjša število mogočih razpoložljivih pokojninskih osnov, od katerih se odmeri pokojnina.

Odmera pokojnine od pokojninske osnove, izračunane na podlagi mesečnega povprečja osnov iz krajšega obdobja od predpisanega, je izjemoma dopustna takrat, ko so te na razpolago le za krajše obdobje.

Če so za posameznega zavarovanca na razpolago mesečna povprečja osnov za vsa koledarska leta zavarovanja od vključno leta 1970 naprej, je za odmero pripadajoče pokojnine letos na voljo 25 različnih pokojninskih osnov. Izračune pokojninskih osnov opravi zavod po uradni dolžnosti v upokojitvenem postopku, pripadajočo pokojnino pa odmeri od zneska, najugodnejšega po višini.

Pri izračunu pokojninske osnove ni dopustno upoštevati mesečnega povprečja osnov iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine. Taka prepoved pa velja tudi za mesečno povprečje osnov, od katerih so bili plačani prispevki za posebne primere zavarovanja ali za morebiten dokup pokojninske dobe.

Vloga valorizacijskih količnikov

Že na začetku smo omenili valorizacijske količnike, ki bodo po ocenah letos ugodnejši od lanskih. Valorizacijski količniki služijo izračunu pokojninske osnove. Ta je, računsko gledano, enaka povprečnemu znesku vsote predhodno z valorizacijskimi količniki preračunanih povprečnih mesečnih osnov iz posameznih let zavarovanja, deljene s številom let, iz katerih so bile osnove upoštevane pri izračunu. Vsako leto je treba valorizacijske količnike na novo določiti. Postopek, določen za njihov izračun v ZPIZ-2, zahteva, da po višini ustrezajo povprečni plači, izplačani na zaposleno osebo v državi za koledarsko leto pred letom, v katerem veljajo. Določitev je v pristojnosti ministra za delo, z višino pa mora soglašati tudi minister, pristojen za finance.

Iz že omenjenih uradnih podatkov Sursa je razvidno, da je povprečna bruto plača, izplačana za leto 2017, znašala 1.626,95 evra. Leta 2016 pa je znašala 1.584,66 evra. Upoštevaje tudi podatke o njihovi višini v neto vrednosti, ocenjujemo, da bo povprečna stopnja davkov in prispevkov, ki so bili obračunani od izplačanih plač za leto 2017, znašala približno 34,72. Če bo tako ocenjena stopnja potrjena, se bodo valorizacijski količniki, veljavni letos, od lanskoletnih razlikovali za okoli 3,1 odstotka.

Višina novih pokojnin

Višina pripadajoče pokojnine je praviloma odvisna od višine pokojninske osnove in dolžine dopolnjene pokojninske dobe zavarovanca, ki vpliva na višino odstotka za njeno odmero. Višji valorizacijski količniki bodo tako vplivali na višje pokojninske osnove in tudi višje pokojnine upokojenih v letošnjem letu, kot bi bile, če bi se upokojili (če so seveda za pridobitev pravice izpolnjevali pogoje) v lanskem letu. Povedano se ne bo uresničilo le, če je vplivanje višjih valorizacijskih količnikov izničilo podaljšanje obdobja, iz katerega se upošteva mesečno povprečje osnov za izračun pokojninske osnove. Lani je pokojninsko osnovo tvorilo mesečno povprečje iz zaporednih 23 let zavarovanja, letos pa 24 let. Glede na precejšnjo razliko v višini valorizacijskih količnikov pa bodo takšni zavarovanci redki, še posebej, ker lahko del razlike nadomestijo z odložitvijo upokojitve na čas, ki vpliva na višji odstotek za odmero pokojnine.

Veljavni način izračunavanja pokojnin onemogoča izdajo dokončnih odločb o priznani pravici do pokojnine novim upokojencem že v začetku koledarskega leta. Zato jim zavod izplačuje pokojnine na podlagi začasnih odločb. Dokončne odločbe bo izdal, ko bo razpolagal z vsemi elementi, potrebnimi za izračun in odmero novih pokojnin. Za to mora razpolagati z novimi valorizacijskimi količniki, višino povprečne stopnje davkov in prispevkov, obračunane od plač v preteklem letu, ter zneski najnižje in najvišje pokojninske osnove. Ko bodo ti elementi znani, bo po predhodni prilagoditvi računalniških programov upravičencem izdal dokončne odločbe o priznani pravici do pokojnine in obračunal morebitne razlike med novimi zneski pokojnin in zneski, ki so jih prejemali na podlagi začasnih odločb.

Jože Kuhelj


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media