Pohod po Krpanovi poti
Če bo Krpan dovolil, se bo mogoče odpočiti na njegovem prestolu.
Martin Krpan je najbolj znan in še vedno najbolj priljubljen slovenski ljudski junak, za kar je zaslužen pisatelj Fran Levstik. Na Blokah na Notranjskem pa imajo pravo Krpanovo pot, po kateri se bodo že osemnajstič, tokrat 29. aprila, sprehodili pohodniki od blizu in daleč.
Lani je minilo 100 let od izida Levstikove povesti o Martinu Krpanu z ilustracijami Hinka Smrekarja. Ker je bila to prva slovenska slikanica, so jo pri Mladinski knjigi ponovno izdali, saj v vsem stoletju, kot pravijo, ni prav nič izgubila aktualnosti. Podoba klenega kmečkega moža, ki je premagal Brdavsa in obvaroval cesarski Dunaj pred sovražniki, je zasidrana v spominu slehernega Slovenca. Da bi oživili zgodbo o tem neobičajnem možu, ki naj bi živel prav tukaj, v vasici Vrh, so se v bloški občini odločili za Krpanovo pot, pohod po tej 18 oziroma 23 kilometrov dolgi poti pa je vsako leto konec aprila.
Pot je zložna in primerna za vsakogar. Večina pohodnikov jo zmore prehoditi v štirih do šestih urah, najvztrajnejši pa pohod lahko podaljšajo na 23 kilometrov (Velika Krpanova pot) in si ogledajo še povirje reke Iške. Pohod ni voden, poteka pa mimo dvajsetih posebej označenih pojavov bloške naravne in kulturne dediščine, trasa je označena z 200 oznakami. Organizatorji (Turistično društvo Bloke) želijo, da obiskovalci uživajo v teh prelepih in širši javnosti premalo znanih krajih, spoznajo njihove znamenitosti in se srečajo z domačini. In hkrati še obiščejo kraje, kjer je po ljudskem izročilu živel Martin Krpan. Znamenitosti, mimo katerih hodijo, so označene, na nekaterih točkah so tudi vodniki, ki dodatno razložijo pomen določenih točk naravne in kulturne dediščine. Pot je krožna, če pa kdo med potjo omaga, organizatorji priskočijo na pomoč in ga pripeljejo nazaj do cilja.
Od soli do vola
Pohod poteka skozi vasi mimo Krpanove hiše, cerkve, v kateri je bil mežnar, mimo njegovega skladišča soli, med potjo pa pohodniki srečajo še več znamenitosti, ki jih opisuje tudi Levstik. Poleg literarnih pa velja omeniti tudi naravne znamenitosti, na primer nizko barje Bloščica, ki je posebnost slovenskih mokrišč. V Ravniku k ogledu vabi cerkev sv. Roka, ki je bila med vojno uničena, pri obnovi pa so se zgledovali po cerkvi v ruševinah v Berlinu. V Ravniku je posebnost tudi brbotajoč vodnjak. V Zavrhu bo poglede pritegnil spomenik bloškemu volu, saj je znano, da so bili Bločani odlični rejci in prekupčevalci z voli. Pri sv. Urhu si je mogoče ogledati ostanke gradu – tabor Nadlišek, malo naprej pa ostanke Fajglove domačije, kjer je bil Martin Krpan doma, in mežnar pri cerkvi sv. Urha. Nekoliko naprej so ruševine gradu Pajkovo, kjer naj bi bil po ljudskem izročilu Krpan zaposlen kot »mirkač« oziroma čuvaj graščine. Vas Zales, ki je na tej poti, pa se ponaša s sto petdeset let staro »pajštabo«, sušilnico sadja. V Grabnu pa je na ogled več kot sto let star mlin, ki še vedno melje. To pa še zdaleč ni vse, kar je mogoče videti.
Začetek in konec pohoda je na Bloški planoti pri vasici Volčje med 8. in 10. uro. Startnina znaša 12 evrov za odrasle in 5 evrov za otroke, za ta denar pa bodo pohodniki dobili zemljevid z označenimi znamenitostmi, majico z logotipom pohoda, okrepčila pri dveh okrepčevalnicah, kjer bodo na voljo voda, čaj, namazi, piškoti in še kaj, na koncu poti še topel obrok tradicionalne bloške kuhinje. Če pa bodo imeli srečo in bodo na poti srečali samega Martina Krpana, pa bodo dobili še merico Krpanove soli.
Več informacij dobite v Turističnoinformacijskem centru Bloke ali na telefonski številki 031 326 158, kjer se bo oglasil Matej Pakiž; e-naslov: tic.bloke@gmail.com.
