Več zavarovancev, nižja rast upokojencev
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Na drugi februarski seji je svet Zpiza odločal tudi o drugi letošnji uskladitvi pokojnin, tokrat o izredni, ki od 1. aprila znaša 1,1 odstotka. Realna vrednost starostnih pokojnin se je v zadnjih letih v glavnem zmanjševala. V letu 2017 se je zmanjšala za 0,2 odstotka, v letih 2016 in 2015 se je povečala za 0,6 oziroma 0,1 odstotka, vse od leta 2010 do vključno 2014 pa se je zmanjšala za 7,9 odstotka. Ti podatki, če jih primerjamo z rastjo plač, nedvomno kažejo, da se je gmotni položaj upokojencev bolj poslabšal kot aktivni populaciji.
Osrednja vsebinska točka omenjene seje je bilo letno poročilo zavoda za leto 2017. Razpravljavci so pozitivno ocenili pripravljeno gradivo, ki daje temeljit vpogled v delovanje zavoda na vseh področjih, prikazuje pa tudi trende za posamezna daljša obdobja. Zavod je v letu 2017 posloval z izravnanimi dohodki in odhodki, kot zahteva ZPIZ-2, v višini 5.117.252.458 evrov. Če primerjamo ta znesek z načrtovanim zneskom za leto 2017, lahko ugotovimo, da so bili dohodki in odhodki nižji od načrtovanih.
Višji dohodki
Spodbudna je vest, da so bili dohodki zavoda v preteklem letu v primerjavi z letom 2016 nominalno sicer višji za 1,6 odstotka, realno pa le za 0,2 odstotka, ker je inflacija znašala 1,4 odstotka.
Ko govorimo o dohodkih, so zelo spodbudni podatki, ki zadevajo samo strukturo dohodkov zavoda. V tej strukturi se je v lanskem letu v primerjavi z letom 2016 delež dohodkov od prispevkov za socialno varnost povečal kar za 3,4 odstotka. Še spodbudnejše pa je, da je to najvišji delež po letu 1996. Prav zaradi tako ugodne strukture z vidika dohodkov iz naslova prispevkov se je posledično delež transfernih dohodkov (iz državnega proračuna) znižal, in to kar za 3,3 odstotka. V letu 2017 je bilo treba iz proračuna zagotoviti kar 172 milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovano. Pokojninska blagajna je iz proračuna prejela milijardo 120 milijonov evrov, v letu 2016 pa milijardo 267 milijonov evrov. K omenjeni finančni situaciji zavoda so na eni strani nedvomno prispevali ugodni gospodarski trendi, še zlasti kar zadeva dohodke iz naslova prispevkov za socialno varnost, na strani odhodkov pa učinkovito delovanje ZPIZ-2.
V strukturi vseh odhodkov zavoda so predstavljali odhodki za pokojnine, za prispevke za zdravstveno zavarovanje, transferji za zagotavljanje socialne varnosti ter nadomestila iz invalidskega zavarovanja kar 99,2 odstotka. Če pa pogledamo strukturo posameznih odhodkov, pa lahko ugotovimo, da je največji delež namenjen za pokojnine, in to 84,3 odstotka. Sledijo jim prispevki za zdravstveno zavarovanje, in sicer 7,5 odstotka, transferji za zagotavljanje socialne varnosti pa so znašali 4,5 odstotka. Za delovanje samega zavoda so stroški znašali le 0,8 odstotka.
Povečalo se je število zavarovancev
Prav gotovo je spodbudna gospodarska rast prispevala k temu, da se je število zavarovancev v preteklem letu v primerjavi z letom 2016 povečalo, in to kar za 2,6 odstotka. Največjo rast zaposlenih opažamo pri pravnih osebah, in to za 3,5 odstotka, pri zasebnikih pa za 1,3 odstotka. Prvič po letu 2008, ko je skupno število zavarovancev preseglo 900.000 (904.084), se je v letu 2017 le-to še bolj povečalo in je povprečno znašalo 914.313. Zmanjšalo pa se je število zavarovancev iz naslova brezposelnosti, žal pa tudi število prostovoljnih zavarovancev. Na nadaljnje zmanjšanje prostovoljnih zavarovancev nedvomno vpliva dejstvo, da se to zavarovanje po spremembi ZPIZ-2 šteje v pokojninsko dobo brez dokupa le do konca leta 2012. V zadnjem 10-letnem obdobju pa se zmanjšuje tudi število zavarovancev – kmetov. Če jih je bilo leta 2008 v povprečju še 9.279, jih je bilo v letu 2017 le še 5.100.
V omenjenih podatkih glede števila zavarovancev niso zajeti dijaki in študenti, ki opravljajo začasno in občasno delo, iz tega naslova se tudi plačujejo prispevki za socialno varnost. V zvezi z novo ureditvijo študentskega dela (ki velja od 1. februarja 2015 naprej) je prispevke vplačalo 98.914 oseb, kar je nekoliko več kot v letu 2016, ki pa so v povprečju pridobili 2 meseca in 21 dni zavarovalne dobe. Iz tega naslova je bilo v pokojninsko blagajno v letu 2017 vplačanih dobrih 60 milijonov evrov, kar je malo več kot v letu 2016.
Najnižja rast uživalcev pokojnin v zadnjih 27 letih
V letu 2017 je bilo mesečno povprečno 615.681 uživalcev vseh pokojnin (starostne, predčasne, delne, invalidske, družinske in vdovske) iz obveznega zavarovanja. To je 1506 uživalcev oziroma 0,2 odstotka več kot v letu 2016. Če primerjamo ta podatek s podatkom o rasti v zadnjih desetletjih, ugotovimo, da je bila to najnižja rast v zadnjih 27 letih. Pri starostnih uživalcih pa je ta rast v primerjavi z letom 2016 znašala 1 odstotek in je bila druga najnižja stopnja rasti v zadnjih 21 letih, saj je bila najnižja v letu 2016, in to 0,8 odstotka. Morda se še spomnite preteklih obdobij, ko je bilo govora o novih reformah in smo opazili pri starostnih uživalcih celo 4,8-odstotno rast (v letu 2011). Če pogledamo strukturo vseh uživalcev, pa lahko ugotovimo, da največji delež predstavljajo uživalci starostne pokojnine – 71,5 odstotka, sledijo jim uživalci invalidske pokojnine – 13,3 odstotka, vdovske pokojnine – 8,5 odstotka in uživalci družinske pokojnine 6,4 odstotka.
Na omenjena gibanja uživalcev nedvomno vpliva ZPIZ-2, ki je zaostril pogoje za upokojitev. Zanimiv je tudi dotok zahtevkov starostnih pokojnin v zadnjem desetletnem obdobju, ki jasno kaže trende tega gibanja. Največji dotok zahtevkov je bil v letu 2012, ko je znašal 25.262, v letu 2017 pa se je skoraj prepolovil in je znašal 13.709.
Učinki ZPIZ-2 in učinki ugodne gospodarske rasti se kažejo tudi pri razmerju med številom zavarovancev in uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja. V letu 2008 je to razmerje znašalo 1,71, nato je padalo vse do leta 2013, v zadnjih treh letih pa se je ponovno začelo dvigovati in je v letu 2017 znašalo 1,49.
Po podatkih Statističnega urada je bilo konec septembra 2.065.890 prebivalcev, uživalcev pokojnin pa 617.200, torej je razmerje znašalo 29,9 odstotka. Če pogledamo trende za preteklo obdobje, lahko ugotovimo, da se ta delež povečuje.
Nujna ustanovitev enotnega izvedenskega organa
Iz letnega poročila je razvidno, da je zavod na mnogih področjih izvajanja zavarovanja ne le dosegel, temveč celo presegel zastavljene cilje. Spodbuden je zlasti kazalnik, da je popolnost podatkov matične evidence zavarovancev konec leta 2017 znašala že 97,2 odstotka, medtem ko je konec leta 2016 znašala 96 odstotkov, konec leta 2015 pa 94,5 odstotka. Popolnost teh podatkov pomembno vpliva na sam postopek reševanja zahtevkov za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tudi tu je dosežen premik, žal pa manj pri zahtevkih s področja priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja, saj se zavod še vedno srečuje s pomanjkanjem izvedencev, zlasti zdravnikov. Prav zato so člani sveta v razpravi ponovno opozorili, da se je treba odgovorno in resno lotiti že sprejetega stališča o nujni ustanovitvi enotnega izvedenskega organa za področje socialnih zavarovanj. Prav tako so opozorili, da je že skrajni čas, da ta država sprejme svojo ureditev seznama telesnih okvar, saj je še vedno v veljavi seznam, ki ga je sprejela bivša SFRJ pred več desetletji.
Iz letnega poročila je mogoče ugotoviti, da k uspešnemu delu zavoda nedvomno prispevata tudi nenehen razvoj in posodabljanje informacijske tehnologije, ki ji zavod posveča veliko pozornosti, tako kot tudi izobraževanju in usposabljanju zaposlenih.
