Odprt arhiv za vse obiskovalce

Vzroki za izpadanje las so različni

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | maj '18

Izpadanje las je fiziološko pogojeno, saj zdravi odrasli osebi vsak dan izpade od 60 do 100 las. Proces je izrazitejši spomladi in jeseni, prav tako se lasje tanjšajo in redčijo s staranjem. Nenadno in intenzivnejše izpadanje las pa že ima svoj vzrok, vendar ni nujno, da vodi v nastanek plešavosti. Dobro je, da obiščemo dermatologa, ki bo poiskal vzrok in predlagal najustreznejše zdravljenje.

Ni dokazano, da bi različni kozmetični pripravki za nego in barvanje las neposredno povzročali izpadanje, lahko pa povzročajo reakcije na lasišču, ob izrazitejšem vnetju je mogoče izpadanje las. Sočasno z izgubo las se lahko pojavijo tudi različne spremembe na nohtih, na primer pikčaste vdolbinice na nohtih, razbrazdani nohti in podobno.

Lasje rastejo iz lasnih mešičkov oziroma foliklov. Rastejo ciklično: tako imenovana faza aktivne rasti traja od 2 do 8 let, je pa zelo individualna in zelo različna med različnimi rasami. V tej fazi je lasna čebulica najobčutljivejša za različne dražljaje oziroma notranje in zunanje vplive. Sledi ji prehodna faza oziroma katagena faza, ko se rast las umirja in traja od enega do 4 tednov. V zadnji tako imenovani fazi mirovanja oziroma telogeni fazi rast preneha in lasje počasi izpadejo ter napravijo prostor za rast novih. Traja od 2 do 4 mesecev.

Na rast in barvo las vplivajo predvsem dedni dejavniki, ščitnični hormoni in spolni hormoni. Debelina las je odvisna od debeline lasne čebulice in nanjo ni mogoče znatno vplivati z zunanjimi dejavniki, na primer z različnimi kozmetičnimi pripravki, raztopinami.

Simptomatično izpadanje las

Simptomatično izpadanje las ob vročinski bolezni

Simptomatično izpadanje las oziroma telogeni efluvij je pogost vzrok za izpadanje las pri ženskah, starejših od 40 let. Redkeje se pojavi pri mlajših osebah in moških. Lasje začnejo nenadno izpadati difuzno po celem lasišču približno po enem do 3 mesecih po sprožilnem dejavniku. Mednje štejemo vročinske bolezni, operativne posege, motnje delovanja ščitnice, pomanjkanje cinka ali železa in slabokrvnost, pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin, vitaminov B-kompleksa, motnje hranjenja. Včasih je lahko sprožilni dejavnik večja psihična obremenitev. Opaznejše izpadanje las lahko sproži tudi jemanje hormonske kontracepcije oziroma začetek pa tudi nenadna ukinitev hormonskega nadomestnega zdravljenja.

Izpadanje las traja nekaj mesecev do enega leta, v kronični fazi celo več let, vendar ne pride do popolne plešavosti. Pogosto mine spontano brez posebnega zdravljenja. Da je posredi bolezen, zdravnik ugotovi s tako imenovanim pull testom, ko s srednje močno silo potegne za manjši šop las in mu v roki ostane več kot 20 odstotkov las z zadebeljeno, manj pigmentirano konico, za katero med laiki prevladuje nepravilno mnenje, da je lasna korenina. Izpuljene lase pogleda pod svetlobnim mikroskopom in napravi tako imenovani trihogram.

Ob pomanjkljivem delovanju ščitnice lasje intenzivneje izpadajo, so tanki, brez leska in lomljivi. Osebni zdravnik lahko opravi pregled vsebnosti cinka in železa v krvi, preveri, ali gre za kakšno vnetje, ter izključi obolenje ščitnice. Kadar ne najde vzroka, vas bo napotil k ustreznemu specialistu.

Pri simptomatičnem izpadanju las je najpomembneje odpraviti sprožilni dejavnik. Uživanje multivitaminskih pripravkov je smiselno, kadar prehrana ni polnovredna in uravnotežena ter v primeru povečanih potreb, na primer pri težjih kroničnih obolenjih. Zdravljenje lahko pospešimo z uporabo 2- ali 5-odstotne raztopine minoksidila, s katero dvakrat na dan masiramo lasišče, kar izboljša prekrvavljenost lasnega mešička in podaljša aktivno fazo rasti las. Gre pravzaprav za zdravilo proti povišanemu krvnemu tlaku, njegov ugodni vpliv na rast las so ugotovili naključno. Uporaba minoksidila lahko povzroči rahlo draženje lasišča z rdečino in srbenjem. Redkeje se za zdravljenje uporabljajo losjoni s kortikosteroidi. Prizadetim svetujemo, naj si večkrat zmasirajo lasišče, da pospešijo prekrvavitev, uporabljajo naj neagresivne šampone in izdelke za nego las.

Androgena ali moška plešavost

Androgena plešavost pri moškem

Nastane zaradi prirojene povečane občutljivosti lasnih mešičkov za moške spolne hormone pri nekaterih posameznikih. V različnih oblikah in obsegu prizadene približno 80 odstotkov moških in 60 odstotkov žensk, starejših od 60 let. V obdobju menopavze namreč upade količina estrogenov v organizmu in relativno prevladajo androgeni hormoni. Lasni mešiček postopoma postaja vse manjši, dokler popolnoma ne fibrozira (se zabrazgotini).

Verjetnost nastanka androgene plešavosti pri ženski v menopavzi je večja, če ima enake težave mama ali bližnji sorodnik. Zanimivo je, da se lahko sočasno poveča rast dlak na zgornji ustnici, po licih in obrveh. Neredko je pridružena tudi seboreja, tj. povečano delovanje lojnic, posledično se pojavi tudi mastna koža.

Pri moških se lasje začnejo redčiti in tanjšati običajno najprej na čelu, pri ženskah pa na temenu glave. Pri ženskah je pogostejše samo razredčenje las, ki so obenem tanjši in manj svetleči ter slabše pigmentirani, redkeje se pojavi popolna plešavost. Pri moških se lasje postopoma tanjšajo in svetlijo, dokler povsem ne izpadejo in se pojavi pleša. Značilno za moško plešavost je, da nikoli ne izpadejo lasje na zatilju.

Androgena plešavost pri ženski menopavzi

Androgeno plešavost zdravimo z nanašanjem 2- ali 5-odstotne raztopine minoksidila na lasišče dvakrat na dan. Na ta način predvsem preprečujemo nadaljnje izpadanje las, uporabljati pa ga moramo dosmrtno. Pri dolgotrajni uporabi (po 4 do 12 mesecih) lahko začnejo na pleši znova rasti lasje.

Pri moških se lahko androgena plešavost zdravi tudi s tabletami finasterida, ki pa imajo različne neželene stranske učinke (povečanje prsi, upad libida in potence ipd.) Po prenehanju jemanja finasterida se izpadanje las nadaljuje, neželeni stranski učinki izzvenijo.

Pri ženskah lahko zdravimo androgeno plešavost z antiandogenimi zdravili, ki vsebujejo ciproteron acetat. Mogoče so tudi kirurške presaditve las z zatilja in uporaba lasnih sistemov.

Žariščna plešavost

Areatna ali žariščna plešavost

Žariščna (areatna) plešavost se pogosteje kaže z nastankom posameznih ovalnih ali okroglih plešastih žarišč, predvsem na zatilju ali temenu. Če lase na robu pleše z lahkoto izpulimo, je to znak, da bolezen še napreduje. Včasih so žarišča plešavosti pri moških vidna le na bradi.

Zaradi do zdaj še neznanega razloga začne imunski sistem napadati lastne lasne mešičke. Pri tem sta verjetno pomembna dedna nagnjenost in prisotnost sprožilnega dejavnika, na primer bolezni ščitnice, vnetnega žarišča v žrelu, na zobni korenini ali kje drugje v telesu. Sproži jo tudi večji psihični stres. Težave se lahko pojavijo nenadoma in pri kateri koli starosti. Izpadejo lahko vse dlake na telesu (t. i. univerzalna plešavost), redkeje tudi trepalnice in obrvi.

Za potrditev diagnoze se opravi biopsija. To pomeni, da odvzamemo košček kože s prizadetega lasišča in opravimo histološki pregled.

Potek vseh oblik žariščne plešavosti in uspeh zdravljenja sta zelo nepredvidljiva, vsekakor pa je zelo pomembna potrpežljivost. Zdravljenje plešavosti vedno prilagodimo vsakemu bolniku posebej, in to glede na razširjenost in trajanje bolezni, njegovo starost in zdravstveno stanje. Izogibamo se agresivnemu sistemskemu zdravljenju zaradi resnejših stranskih učinkov zdravil in ker je možnost spontane ozdravitve precej visoka. Po naših izkušnjah kar 30 do 60 odstotkov bolnikov spontano ozdravi v dveh letih. Ta možnost se zmanjša, če bolezen traja dlje kot dve leti, če so sočasno prizadeti tudi nohti, če se pojavi pred puberteto, če je pridruženo še katero avtoimuno obolenje in če ima žariščno plešavost še kdo v družini. Prav tako se lahko izpadanje las in dlak kljub zdravljenju ponovi. Zdravimo s kortikosteroidnimi raztopinami, geli ali kremami, raztopinami minoksidila ali lokalnimi imunomodulatornimi zdravili, ki vplivajo na imunski sistem. Kreme enkrat do dvakrat na dan vtiramo v lasišče. Včasih pomaga jemanje cinka (dvakrat na dan po 50 mg, od 3 do 6 mesecev). Če zdravljenje ni uspešno, je mogoče še posebno terapevtsko obsevanje, t. i. fotokemoterapija PUVO. Lasišče, namazano s fotosenzibilizatorjem, obsevamo s posebnimi terapevtskimi svetilkami z določeno valovno dolžino.

V najtežjih primerih zdravimo s sistemskimi zdravili, ki vplivajo na imunski sistem in imajo tudi različne stranske učinke. Dermatologi ob teh težavah svetujemo pregled delovanja ščitnice. Koristna je tudi samomasaža lasišča. Za izboljšanje videza si lahko pomagamo s trajnimi tetovažami obrvi in trepalnic in uporabo lasnih sistemov.

Druge oblike plešavosti

Zaradi toksičnega vpliva zdravil na lase v fazi rasti, predvsem citostatikov pri zdravljenju (kemoterapiji) rakavih obolenj, pride do anagenega izpadanja las (anageni efluvij). Lasje spontano zrastejo nekaj mesecev po prenehanju kemoterapije, je pa res, da so lahko drugačni. Ni redko, da zrastejo kodrasti lasje, čeprav so bili prej ravni, in obratno.

Brazgotinska plešavost, lichen planopilaris

Nekatere kožne bolezni vodijo v brazgotinsko plešavost, ko kožo zamenja brazgotinsko tkivo, ki ne vsebuje lasnih mešičkov, zato na tistem mestu lasje ne rastejo. Zdravimo jo z zdravili, ki vplivajo na brazgotinjenje. Najpogostejši vzrok je diskoidni lupus eritematodes. Koža na lasišču je v začetni fazi pordela, zadebeljena in pokrita z luskami, kasneje pa tanka in brez vidnih izvodil dlačnih foliklov. V brazgotinjenje vodi tudi kožna bolezen lichen planopilaris, ki se kaže z rjavkastimi bunčicami ob lasnih foliklih.

Trihotilomanija

Včasih si osebe zaradi nevrotičnih vzgibov in v psihičnih stiskah in tesnobi pulijo lase (t. i. trihotilomanija). Na to pomislimo, kadar so na pleši različno dolgi zlomljeni lasje. Potrebno je zdravljenje pri psihologu ali psihiatru, saj je lahko znak globljih stisk. Pleša lahko nastane tudi zaradi vlečenja las zaradi pričeske, na primer pri konjskem repu (trakcijska plešavost). Pomaga že, če spremenimo pričesko.

Besedilo in fotografije: Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media