Cvetje, ki nenehno cveti
Mira Klemen iz Prebolda
Na Vranskem je bila v začetku marca že peta razstava cvetja iz krep papirja, na kateri se je predstavilo več kot 100 izdelovalcev najrazličnejših cvetličnih in drugih aranžmajev iz vse države. Pod pokroviteljstvom občine so jo pripravile članice sekcije Vranske rož'ce, te sicer delujejo v okviru Društva univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko.
»Ko sem se upokojila, sem razmišljala, s čim naj si popestrim dolge jesenske in zimske večere, ko moj vrt počiva. Spomnila sem se, kako nam je nekoč doma v Mariji Reki pri Preboldu domačinka pokazala izdelavo cvetja iz krep papirja. Ko poznaš osnove, te naprej vodijo domišljija in spretni prsti, pa še možgani so zaposleni!« Tako je dejala Mira Kelemen iz Prebolda, ena izmed sto razstavljavcev in izdelovalcev cvetja iz krep papirja, ki so v deževnih dneh konec tedna s svojimi prelepimi živopisnimi cvetnimi aranžmaji obiskovalcem pričarali pravo pomlad.
Martina Felicijan, pobudnica razstave
Pred petimi leti je domačinka Martina Felicijan, še vedno gonilna sila Vranskih rož'c, pripravila svojo prvo razstavo cvetja iz krep papirja v tamkajšnji šoli. Kot pravi, si ni predstavljala, da bo doživela takšen odmev in povezala toliko ljudi iz vse države. In če je bila tokratna razstava v znamenju pomladnih in velikonočnih aranžmajev, bo jesenska razstava, ki so jo organizatorji že napovedali, velikemu številu žensk in moških spodbudila novo domišljijo. Da, tudi moški so med izdelovalci tega cvetja, nekateri pa so morda le moralna opora svojim boljšim polovicam.
Večina izdelkov nastaja pod spretnimi prsti članov različnih upokojenskih in drugih društev, nekateri posamezniki so prišli, da bi javnosti pokazali, kaj znajo. Najbolj veseli so bili člani Ljudske univerze iz Ormoža, ki so tudi ubrano zapeli in zabavali obiskovalce. Zanimanje za izdelavo cvetja iz krep papirja je res veliko, domišljija ljudi pa neverjetna. Okrog Martine Felicijan, ki je razlagala, kako izdela posamezen cvet, je bila ves čas nepopisna gneča. Osrednji prostor je zasedel zelo domiselno oblikovan aranžma poročnega omizja, ki so ga pripravile gostiteljice. Mnogi obiskovalci so povedali, da se še spomnijo, da so njihove sorodnice pred več kot pol stoletja pri poroki še nosile poročne venčke in šopke, izdelane iz belega krep papirja, ker drugega cvetja, predvsem pozimi, preprosto ni bilo.
Posebej razveseljivo pa je, da ta umetnost zanima vse več mladih, nekateri si skušajo z izdelavo umetnega cvetja poiskati dodatni vir zaslužka. Dejavnost namreč spada v register žive kulturne dediščine, nad čimer bedi Obrtna zbornica Slovenije. Te dejavnosti poleg ohranjanja tradicije, običajev in že skoraj pozabljenih vrednot pomenijo predvsem druženje ljudi, sproščanje ustvarjalnosti in povezovanje generacij.
