Pomoč pri slabi prebavi

Dobro počutje | apr. '18

IZ ZAKLADNICE PATRA SIMONA AŠIČA

Raziskave kažejo, da ima težave z zaprtjem približno vsak četrti odrasli v naši družbi, pogosteje ženske kot moški, in več kot polovica starejših ljudi. Zaprtje lahko prizadene vse starostne skupine, med starejšimi pa jih ima težave več kot polovica. Včasih trajajo krajši čas (akutno zaprtje), lahko pa so težave dolgotrajnejše (kronično zaprtje) in zahtevajo resnejši zdravniški posvet.

 Zaprtost oziroma težave z odvajanjem blata so zelo pogoste v različnih fizioloških stanjih organizma. Poleg trdega in suhega blata zaprtje običajno spremljajo boleče napenjanje, občutek sitosti, lahko tudi krči v črevesju in neredno odvajanje blata (manj kot trikrat na teden). Nekateri hodijo na potrebo pogosteje, drugi redkeje. Odvajanje blata od trikrat na dan do trikrat na teden velja za normalno. Pozorni moramo biti, kadar se precej spremenita količina blata in pogostost odvajanja ali pa se med odvajanjem spreminjajo lastnosti blata.

Najpogosteje je vzrok za zaprtje sodobno življenje – napačen način prehranjevanja s premajhnim vnosom vlaknin in drugih sestavin, ki ohranjajo normalen volumen blata in primerno količino ostankov v črevesju; uživanje nezadostne količine tekočine oziroma dehidracija telesa; premalo gibanja in oslabelost trebušnih mišic; motnje v delovanju črevesja, pri katerih organskih sprememb na črevesju ne dokažemo; značilne so predvsem za mlajše ženske; sindrom razdražljivega črevesja; kronične vnetne bolezni črevesja, predvsem kronova bolezen, divertikulitis ali vnetje črevesnih mešičkov.

Pri otrocih je zaprtje največkrat povezano z nepravilno prehrano, pri nosečnicah s hormonskimi spremembami, sicer pa je lahko zaprtje poleg prehrane posledica določenih bolezni, jemanja nekaterih zdravil, zlorabe odvajal, spremembe okolja ter tudi stresa.

Vlaknine, tekočina in gibanje

Odpravljanje zaprtja lahko dosežemo s spremembo prehrane, ki mora vsebovati veliko vlaknin, s pitjem dovolj tekočine in redno telesno dejavnostjo. Vlaknine so rastlinskega izvora, so neprebavljive za človeški organizem in zelo koristne. V črevesju zadržujejo velike količine vode, kar poveča volumen črevesne vsebine in spodbuja gibanje črevesja. Črevesna vsebina ostane mehka, to pa omogoča preprostejše izločanje blata. Količino vlaknin v prehrani lahko povečamo tako, da redno vključujemo v prehrano polnozrnate izdelke, sadje in zelenjavo. Za optimalno delovanje vlaknin moramo piti tudi dovolj tekočine.

Pri zaprtju si lahko pomagamo z zdravilnimi rastlinami, ki pospešujejo prebavo in odvajanje blata. Pater Simon Ašič je pri težavah s slabo prebavo pripravljal in priporočal pitje čajnih mešanic. Pri blažjih težavah pomaga pitje mešanice zelišč iz:

• slezenovčevih cvetov,
• bezgovih plodov,
• kamiličnih cvetov,
• korenine angelike,
• timijanove zeli,
• komarčkovega ploda.

Čajna mešanica pospešuje izločanje prebavnih sokov, zaradi česar pomaga pri urejanju prebave. Preprečuje napenjanje in krče v prebavilih, pomirja vznemirjeno črevesje, lajša črevesne bolečine ter odvaja brez draženja črevesne sluznice. Čajna mešanica je blažje odvajalo, zato ga lahko uživamo redno in daljši čas tudi kot preventivo proti zaprtju.

Pri težjih oblikah zaprtja pomaga pitje zeliščnega pripravka iz:

• krhlikovo lubja,
• seninih listov,
• kamiličnih cvetov,
• bezgovih cvetov,
• komarčkovega ploda.

Sena in krhlika spadata med dobro uveljavljene zdravilne rastline za odvajanje pri težavah z zaprtjem. Delovanje nastopi po osmih do dvanajstih urah. Pretirana uporaba pripravkov pa ni priporočljiva, ker vodi do sindroma lenega črevesja in elektrolitskega neravnovesja. Posledica pretirane uporabe je oslabljena mišična dejavnost, zaradi česar se zaprtje še poslabša. Uporaba sene in krhlike ni priporočljiva v času nosečnosti in dojenja ter pri zapori črevesja (ileusu).

Klemen Križaj, farmacevt