Lep zdrav nasmeh je drag
Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.
Kot zavarovane osebe imamo na račun zdravstvenega zavarovanja pravico do zobozdravstvenih storitev v okviru določenih standardov in materialov. V postopku sprejemanja so spremembe, ki nam na prvi pogled obetajo še nekaj dodatnih pravic. Vendar so to le pravice na papirju, nam je razložil Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana. V praksi se kaj lahko izkaže, da bo prav zaradi sprememb dostop do teh pravic le še težji.
Že zdaj, kot nam je razložil zobozdravnik, praktično nobene od storitev v zobozdravstvu, niti v okviru standardov, obvezno zavarovanje ne pokrije v celoti, ampak jih lahko brez doplačil dobimo le, če imamo sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. A vseeno moramo ravno zato, ker gre za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (četudi morda le v 10 odstotkih), nanje čakati v dolgi vrsti.
Prav dostop do zobozdravstvenih storitev, a ne toliko kot zastareli standardi, je po mnenju Pavlovića zdaj največji problem, saj je denarja oziroma programov, ki jih zdravstvena zavarovalnica namenja zobozdravstvenim storitvam, premalo. »V zobozdravstvu za odrasle primanjkuje 500 do 600 programov. Ambulante delajo maksimalno, in kdor si izbori mesto v njih, dobi storitev, drugi pač ne. Zaradi tega so ljudje, starejši ko so in manj zob ko imajo, pogosto prisiljeni v samoplačniške rešitve, saj drugače pravzaprav ne gre. Še hujše je, ko zaradi nedopustnih čakalnih dob odhajajo v tujino, kjer pa jim zavarovalnica potem stroške storitev povrne. Z denarjem torej polnimo tuje blagajne, medtem ko naši zasebniki teh storitev ne morejo opravljati.«
Celostna rehabilitacija
Starejši ljudje k zobozdravniku najpogosteje prihajajo zaradi potrebe po celostni rehabilitaciji zobovja, pojasnjuje zobozdravnik. Čeprav sta ozaveščenost in skrb za ustno higieno vse boljši, še vedno večina zobozdravnika obišče šele, ko pride do težav. »Glavni vzroki so majavost zob, bolečina in slab zadah.« V postopku celostne rehabilitacije je tako najprej potrebno zdravljenje (dlesni, koreninskih kanalov …), nato iskanje najboljše možnosti za nadomestilo izgubljenih zob.
»Odločitev o vrstah plomb oziroma zalivk ter protetičnih nadomestkih (mostički, proteze, vsadki) je odvisna od zdravstvenega stanja bolnika, njegovih sistemskih bolezni, njegove skrbi za ustno higieno, zmožnosti za vzdrževanje protetičnih izdelkov, a tudi od njegovih želja in finančnih zmožnosti,« pojasnjuje sogovornik.
Za bele zalivke ni denarja
Čeprav so kompozitne (bele) zalivke v marsikateri državi že standard, jih v Sloveniji kombinacija obveznega in dopolnilnega zavarovanja pokrije le v sprednjem vidnem delu zobovja. Krunoslav Pavlović ocenjuje, da bi bila drugačna ureditev za zdravstveni sistem prevelik finančni zalogaj. Tako obvezno zdravstveno zavarovanje krije 80 odstotkov amalgamske plombe, 20 odstotkov gre iz dopolnilnega zavarovanja. Če želimo nadstandardno zalivko, moramo razliko v ceni doplačati sami. Za eno storitev imamo tako na neki način tri račune.
»Sedanja pravila zdravstvenega zavarovanja so bila postavljena leta 1982, ko ti materiali sploh niso bili predvideni. Danes bi samo za zobozdravniško delo za bele zalivke potrebovali 15 milijonov evrov na leto, za materiale še več.« Opozarja pa tudi, da zobozdravnik amalgamsko zalivko dela 10 do 15 minut, v eni uri jih lahko naredi štiri, medtem ko lahko v istem času naredi le eno belo. Če se obseg programov ne poveča, bi zvečan obseg pravic do belih zalivk v praksi pomenil, da bo zaradi tega dostopnost do zobozdravniških storitev le še slabša.
Javna razprava v zvezi s spremembami in pravili OZZ je bila odprta do 15. marca. Spremembe pa bo treba uveljaviti do junija, saj evropska uredba o živem srebru določa, da se zobni amalgam po juliju ne bo smel uporabljati za popravilo mlečnih zob ter zob otrok, mlajših od 15 let, nosečnic ali doječih mater. V naslednjih letih verjetno lahko pričakujemo, da se bo povsem poslovil iz zobozdravstva.
To je, kot pojasnjuje Pavlović, povezano s skrbjo za okolje in nevarne odpadke. Zagotavlja, da glede amalgama, ki ga imamo v ustih, s stališča varnosti vendarle ni treba skrbeti, saj se živo srebro sprošča le ob odstranjevanju amalgamskih plomb, sicer pa nima vpliva. Obremenjenost z njim je tako verjetno podobna kot pri uživanju rib. Vendar v vodilnih evropskih državah amalgama kljub temu ne uporabljajo več in so ga nadomestili s sodobnimi materiali. Pri tem pa Pavlović poudarja, da je sistem financiranja pri njih drugačen, saj so te storitve pokrite z zasebnimi zavarovanji.
V predlogu sprememb, ki je bil v javni obravnavi, zobozdravnik opozarja na nekaj nedorečenosti: »Lepo je, da pravico do belih plomb zagotavljajo tudi nosečnicam in doječim materam. A seveda se zobozdravniki sprašujemo, kako bomo ugotovili, ali je ženska res noseča in ali v resnici še doji.«
Most le čez dovolj veliko luknjo
Financiranje je omejeno tudi pri zobnoprotetičnih pripomočkih (ZPP). Ne le da mora biti zanje luknja v zobovju dovolj velika in/ali na pravem mestu, ampak tudi v tem primeru obvezno zavarovanje prispeva zanje le svojih 10 odstotkov. »Za fasetirano krono (s kovino na zadnji strani) na primer prispevajo okoli 13 evrov (keramične ne plačajo), za totalno protezo okoli 35 evrov. Vse drugo plača dopolnilno zavarovanje. A ravno s to malo vsoto prispevkov se ustvarjajo čakalne vrste,« poudarja sogovornik.
Da dobite protezo ali mostiček, ki ustreza pravilom zobnoprotetične rehabilitacije, mora zobozdravnik ustrezno popisati zobovje in izpolniti obrazec za ZZZS, kjer storitev odobrijo ali ne. »Zobozdravniki delujemo kot nekakšni zavarovalniški agenti, ko govorimo pacientom, kaj jim pripada in kaj ne. Vozimo slalom med pravili, med stroko in potrebami pacienta.«
Največ stroškov za pacienta nastane, če si želi boljših protetičnih rešitev, kot jih določajo standardi, pa čeprav ne gre za nerazumne želje. »Če imate luknjo med šestico in trojko, kar se vidi, in hočete imeti most, je to samoplačniški most,« pojasnjuje Pavlović. »Prihaja celo do absurdnih situacij, ko ljudje sprašujejo, ali bi jim izpulili še en zob, da bi prišli do brezplačnega nadomestka.«
Več vsadkov, a manj denarja
S spremembami in dopolnitvami pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja naj bi se obetala tudi nova ureditev pravice do zobnoprotetične rehabilitacije s pomočjo zobnih vsadkov. Vsadke je do zdaj na predlog specialista, protetika ali kirurga kril zavod. Zavarovalnica je nato presojala, ali gre res za medicinsko stanje, ko pacienti ne morejo nositi običajne totalne proteze (ker je kost raztopljena in se proteza ne more oprijeti), na primer po parodontalnih boleznih, obsežnih ekstrakcijah ali če so že dolgo brez zob ...
»S spremembami pravil zavarovalnica v okviru specialističnih storitev omogoča dostop do vsadka celo brez predloga, kar se sliši zelo všečno. Vendar so do zdaj plačevali storitve po polni ceni, 100-odstotno, zdaj pa bo to prišlo v okvir protetičnih storitev, ki jih običajno plačujejo po 10 odstotkov, medtem ko bo drugo spadalo pod dopolnilno zavarovanje.« Pavlović se boji, da se bodo zaradi tega ustvarile čakalne vrste, morda pa tudi povečale premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. »Na papirju je pravic več, a denarja zanje je manj,« opozarja.
Meni še, da bi morala država v prvi vrsti povečati število programov v zobozdravstvu, če bo hotela zagotoviti, da bodo ljudje prišli vsaj do osnovnih zobozdravstvenih storitev. »Tudi če so to običajni zobje, naj jih ljudje vsaj imajo, da lahko jedo, se družijo in ohranjajo svoje zdravje, za katero je zelo pomembno, kaj ješ in kako ješ.«
Prepričan je, da bi se moral ZZZS obnašati manj komercialno in namesto za dobiček skrbeti, da ljudje pridejo vsaj do osnovnih storitev. »Njihova naloga je poskrbeti, da imamo na nacionalni ravni ljudi z zobmi in zdravimi ustnimi votlinami.« Ena izmed poti, da to dosežemo, pa je tudi vlaganje v preventivne programe. »Če bi zobozdravniki po 30., 40. ali 50. letu lahko poklicali ljudi na preventivni pregled, bi bilo mogoče potrebnih manj fiksnoprotetičnih rešitev.«
Zobna protetika, ki jo krije zavarovanje
- Prevleke, krone, nazidki, vlite zalivke: ko krone ni mogoče obnoviti s plombiranjem; ko je to potrebno zaradi dviga ugriza; ko so podlaga za podporo protezam ali mostičkom.
- Mostiček: če manjkajo v vidnem sektorju do štirje zobje; v eni vrzeli zapored najmanj trije zobje, ki niso na koncu zobne vrste; pet zob v dveh ali več vrzelih v istem ali obeh kvadrantih iste čeljusti, če so vrzeli prekinjene s po enim prisotnim zobom.
- Snemne delne proteze: če manjkajo trije ali več zob zapored in ni mogoča izdelava mostička; če manjkajo trije ali več zob na koncu zobne vrste (najmanj kočniki) enostransko in ob tem še najmanj dva zoba v istem ali drugem kvadrantu iste čeljusti; če manjkajo zobje v več vrzelih in vsaka od njih predstavljala pravico do mostička, a je cena za protezo nižja kot za mostiček.
- Totalne proteze: če manjkajo zavarovani osebi vsi zobje v eni čeljusti.
- Kadar je zavarovana oseba upravičena do mostička in delne snemne proteze na isti čeljusti, ima pravico do proteze, ki nadomesti vse vrzeli v čeljusti, če je cena te storitve enaka ali nižja od cene zobnoprotetičnih fiksnih nadomestkov.
- Obturatorji in opornice pri paradontopatijah.
Predlagani novi standardni materiali
- Zalivka v vidnem sektorju – kompozitni materiali
- Zalivka v stranskem (transkaninem) sektorju – amalgam
- Vlita zalivka – zlitine zlata in paladija, ki so najcenejše na slovenskem tržišču
- Nazidek z zatičkom ali koreninska kapica z zatičkom – zlitine srebra in paladija ali druge polžlahtne zlitine, ki so najcenejše na slovenskem tržišču
- Konfekcijski zatiček – z vlakni ojačani kompoziti ali titan
- Prevleka in mostiček – zlitine srebra in paladija ali druge polžlahtne zlitine, ki so najcenejše na slovenskem tržišču
- Dvojna prevleka – žlahtne zlitine, ki so najcenejše na slovenskem tržišču, pri čemer se za standard štejejo štirje grami zlitine po konusni ali teleskopski prevleki (zunanja in notranja) in en gram po galvansko izdelani zunanji prevleki
- Zobna faseta prevleke in mostička ter umetna dlesen mostička – kompozitni materiali;
- Proteza – akrilati
- Parodontalna podprta proteza – akrilati in ulita kovinska baza iz zlitine kobalta in kroma ali podobne zlitine
- Zobje v protezi - akrilati in kompozitni materiali
- Zobni vsadek – titan in titanove zlitine (vsaj 85 odstotkov titana)
- Prevleka in mostiček na zobnem vsadku – porcelan ter zlitina kobalta in kroma
- Zobne proteze na zobnih vsadkih – akrilati in ulita kovinska baza iz zlitine kobalta in kroma ali podobne zlitine.
ZZZS napoveduje nekaj sprememb, med drugim pri pravici do zobnoprotetičnih pripomočkov (ZPP) zaradi napredka medicinske stroke, pri pravici do zobnoprotetične rehabilitacije s pomočjo zobnih vsadkov in ZPP na vsadkih in pri pravici do ortodontskega zdravljenja. Uskladili naj bi obseg pravic do preventivnih zobozdravstvenih pregledov z zakonodajo, spremenili nabor standardnih materialov in trajnostne dobe zobozdravstvenih storitev in ZPP ter natančneje uredili pravice do prilagoditve, popravila in novega pripomočka.
