Predvolilne zvijače
Za slovenske zmage
Pravijo, da so volitve praznik demokracije, takrat naj bi volivci odločili, kdo bo v njihovem imenu vodil državo. To prepričanje velja vse od časa francoske revolucije, ko so obubožane množice brezpravnih tlačanov nasilno odstranile oblastnike, ki so jim svetovali, naj »jedo potico, če nimajo kruha«. V bistvu je v geslu o svobodi, bratstvu in enakosti zajeto bistvo družbe, ki temelji na delu in povezanosti ljudi in postavlja na prvo mesto odgovornost in pravice državljanov, ki na volitvah odločajo, kdo jim bo vladal. Nova družbena pogodba, vzpostavljena z zavzetjem Bastilje, je korenito spremenila družbena in politična razmerja ne le v Franciji, ampak po vsem svetu. Ob tem pa vendarle velja povedati, da je »starim silam« v mnogih okoljih uspelo ohraniti privilegije, ki so jim še naprej omogočali, da so namesto kruha lahko jedle »potico«. Pa vendar so v Franciji temeljito omejili podedovane privilegije in uveljavili načelo, da je pri odločanju, kdo bo vladal, v ospredju odločitev državljanov, ki svojo voljo izrazijo na volitvah. Načeloma to pravilo uveljavljajo vse družbe, ki temeljijo na parlamentarni demokraciji.
V dejanskem življenju pa imamo kar nekaj težav, ko primerjamo dejanske razmere in načelne opredelitve. Tako brez težav ugotovimo, da je pot do oblasti v veliki meri odvisna od finančne podpore strankam in posameznikom. Najotipljivejši primer so zadnje predsedniške volitve v ZDA, ko so za predsednika izvolili kandidata, ki ga njegova stranka ni štela za resnega kandidata. No, podprli pa so ga tisti, ki imajo denar, veliko denarja. Ti obvladujejo finančne ustanove, agencije, ki »merijo« utrip javnega mnenja, ter medije, predvsem televizije in novodobne možnosti posredovanja resničnih in lažnivih sporočil. Tako postanejo predvolilna soočenja bolj predstava kot pa predstavitev programov razvoja družbe. Pravzaprav je politika postala nekakšen resničnostni »šov«, ko ni več pomembno, kaj ta ali oni kandidat pove, temveč kakšen vtis bo naredil. Povedano bolj naravnost, v predvolilni kampanji je najpomembnejše narediti všečen vtis, vsebina tako ali tako ni pomembna.
V predvolilnem času je za kandidate zagotovo najpomembnejše, kakšno podobo jim bo uspelo predstaviti svojim morebitnim volivcem. Biti morajo umirjeni, preudarni, skrbni do družine in okolice, socialno čuteči, narodnozavedni, po možnosti dejavni v dobrodelni dejavnosti … Bog ne daj, da bi jim lahko kdo očital, da so zatajili izvor svojega premoženja, da niso plačali davkov, odprli poštni nabiralnik v kakšni davčni oazi ali se okoristili na račun sodržavljanov. Tudi s kakšnimi rabotami nepoštenega lastninjenja nekdanjega skupnega premoženja ne smejo biti povezani, tega pač obubožani volivci ne bodo sprejeli. A če se vendarle zgodi, da bi kdo razkril, da polikana javna podoba ni skladna z resnico, je treba take govorice označiti kot zaroto mračnih sil, ki nasprotujejo demokraciji in napredku.
Tudi pred nami je čas predvolilnih opravil in volitev, zato bomo državljani vsakodnevno deležni številnih vabil in obljub, nenadoma bomo vsi deležni neverjetne pozornosti. Na volitvah pač šteje vsak glas. Toda ostanimo zdravorazumsko zadržani. Tisti, ki s svojim dosedanjim delom niso potrjevali, kar nam obljubljajo, najbrž ne zaslužijo našega zaupanja. Predvsem pa velja zelo preprosta resnica. Družba je uspešna, ko je povezana in ko oblast poskrbi, da prav vsi državljani doživljamo svojo domovino kot skupni dom. Predvsem pa bi bilo zelo narobe, če bi gospodarji države še naprej spali na pernicah, državljani (volivci) pa v hlevu na slami. V resnici imamo običajni ljudje malo vpliva na državno politiko, lahko pa vplivamo na to, kdo jo bo oblikoval. Ta naš vpliv uresničimo na volitvah, zato bi bilo narobe, če te možnosti ne izkoristimo. Ni namreč brez soli ugotovitev, da imamo oblast, kakršno si zaslužimo.
