Kralj polke naših korenin
Tudi v Kanadi je Walter rad spil Slakov cviček.
Svojo prvo ploščo je slavni godec na klavirsko harmoniko Walter Ostanek iz Kanade posnel leta 1963. Od tedaj pa do danes je svojo ljubezen in strast posvečal predvsem igranju polk in valčkov na clevelandski način, ki je v Severni Ameriki zelo priljubljen. Bil je izjemno uspešen, saj je za svoje delo prejel kar tri priznanja grammy, ki jih najboljšim podeljuje tamkajšnja glasbena industrija.
»Ko prejmeš nagrade grammy, to res veliko pomeni, postaneš kralj! Pridem v trgovino, prej sem bil samo Walter, potem pa sem postal sir Walter,« opiše Walter Ostanek odmevnost prejetih priznanj. Prejel je tri grammyje, za to najpomembnejšo nagrado v glasbeni industriji pa je bil predlagan kar trinajstkrat. Leta 2007 pa je dobil tudi nagrado za življenjsko delo.
Imenujejo ga kanadski kralj polke in je nekakšna protiutež sicer že pokojnemu ameriškemu kralju polke, tudi našemu rojaku, Frankieju Yankovicu. Vsak je imel svojo glasbeno pot, a sta tudi skupaj veliko nastopala in snemala.
Starša Dolenjca
Njegova starša sta pred odhodom v Kanado živela v vaseh okrog Čateža pod Zaplazom na Dolenjskem, sam pa se je že rodil v Kanadi leta 1935, v kraju St. Catharines v Ontariu pa živi še danes. Pri devetih letih se je začel učiti igranja na diatonično harmoniko, tri leta kasneje je prejel prvo klavirsko harmoniko in štiri leta zatem je že zbral svojo prvo skupino, ki je pela in igrala kantriglasbo in polke. Ko je bil star 21 let, je s svojo skupino dobil redno zaposlitev v nemški vasi ob Niagarskih slapovih.
Glasba za harmoniko, ki je priljubljena v ZDA in Kanadi, ima evropske korenine in jo igrajo predvsem potomci prišlekov iz različnih evropskih dežel. Ali je te korenine še vedno čutiti? »Moram reči yes, pa naj gre za Slovake, Nemce ali Poljake, kjer so oni, tam je glasba, ki so jo prinesli čez lužo. V tej glasbi se je znašlo veliko glasbenikov, a jo je vsak igral na svoj način. Če hočeš postati priljubljen, moraš imeti svoj slog. Tudi jaz rad zaigram katero izmed skladb našega rojaka Frankija Yankovica, toda drugače kot on. Tudi bratje Vadnal so imeli svoj slog. Lahko rečem, da v Sloveniji mnogo ljudi igra na harmoniko veliko bolje kot mi tam čez,« pove brez sramu.
Ali bi glede na kakovost naši ansambli lahko doživeli takšne uspehe v Ameriki, kot ste jih vi? »Mislim, da lahko, morali bi seveda peti tudi po angleško in igrati vse: od rokenrola in kantriglasbe do polk. A ko pridejo leta, kmalu jih bom imel 83, pogosto zaigram čisto sam. Sicer pa imam še vedno tudi ansambel za različne priložnosti,« pove možakar, ki bi bil rad še nekaj časa zdrav in vesel in del srečne družine.
Njegova žena je Slovakinja, srečala sta se nekoč na božični večer, ko sta s prijateljem, ki je po rodu Poljak, šla na neko zabavo. »Ona je bila tajnica v podjetju, jaz pa sem prodajal avtomobilske dele, delal sem tudi v trgovini in prodajal srajce in 'šulne'. Kasneje, ko sem bil star 24 let, pa sem začel voditi svoj šov na televiziji v Hamiltonu. Če človek hoče priti kam naprej, mora delati.«
Nastopal po Kanadi, ZDA in Evropi
Včasih so mladi igrali drugačno glasbo, rokenrol in še kaj, v zadnjem času pa postaja glasba za harmoniko vse bolj priljubljena tudi med mlajšimi rodovi. Posnel in tudi prodal je veliko število plošč. »Če sem prodal 20 tisoč izvodov vsake, sem bil zelo vesel, za prodanih 50 tisoč izvodov pa sem prejel tudi zlato ploščo,« se poveseli. Nastopal je povsod po Kanadi in ZDA, tudi v Evropi, veliko let pa je po tri mesece vsak dan šest ur igral v slovitem zabavišču Marineland pri Niagarskih slapovih, ki ga je zgradil in ga še vedno vodi naš rojak, Štajerec, John Haller.
V Severni Ameriki za priljubljeno plesno glasbo s harmoniko v ospredju uporabljajo izraz polka music. Kako pa je z valčki onkraj luže? »Na nastopih igramo štiri polke, potem pa dva valčka. Jaz pa rad dodam še kakšno skladbo, zapeto po poljsko, italijansko, francosko … Igram v različnih ritmih, največkrat pa sta to poleg polk in valčkov še fokstrot in šotiš.«
Ko je imel še svojo TV-oddajo, so bili mnogi naši pevci in ansambli njegovi glasbeni gostje. Prišli so Henček pa Ivica Šerfezi in Veseli planšarji. Pred kratkim ga je obiskal tudi Matija Slak, Lojzetov brat, ki je po vrnitvi povedal, da sta skupaj tudi zaigrala in je kljub letom še vedno poln mladostne svežine in ves čas nasmejan.
