Gnojila kot prehrana rastlin

Prosti čas | apr. '18

Ponudba gnojil na našem trgu je zelo velika in pestra, zato moramo vsaj malo vedeti, kaj želimo, da izberemo pravega. Katera so najpomembnejša vprašanja pri tem?

Naštejmo elemente, ki jih rastline najbolj potrebujejo:

DUŠIK (N) je najpomembnejši element v pravem razmerju in pravih mejah. Omogoča rast rastlin. Zanimivo je, da zrak, ki ga vdihavamo, vsebuje 79 odstotkov dušika, vendar je iz zraka dostopen le redkim rastlinam iz rodu metuljnic, na primer detelji, fižolu … Vse druge rastline dobijo dušik prek koreninskega sistema z dodajanjem. Dušik v elementarni ali mineralni obliki dodajamo v štirih vrstah spojin.

Nitratna oblika deluje najhitreje, prek koreninskega sistema ali prek listov s škropljenjem praktično takoj (kalijev nitrat, kalcijev nitrat). Uporabimo ga takrat, ko je treba rastlinam hitro pomagati (toča, lomi in druge poškodbe).

Amonijeva oblika dušika deluje v počasnejšem sproščanju in se največ uporablja. Predstavnik teh gnojil je KAN (kalijev amon nitrat).

Amidna oblika hitro učinkuje in je najbolj koncentrirana, vsebuje od 46 do 48 odstotkov dušika v sečninski obliki. Ker ob raztapljanju znižuje temperaturo, ga uporabljamo šele pri temperaturah nad 20 oC. 

Cianamidna oblika gnojil se ne izpira v podtalnico, ampak ostane v zemlji do porabe. 

Na splošno moramo vedeti, da se mora gnojenje z dušikom prekiniti najkasneje v sredini avgusta, v nasprotnem primeru poganjki ob jesenski zmrzali radi pozebejo.

FOSFOR (P) omogoča razvoj koreninskega sistema, sodeluje pa tudi pri nastavku cvetnih brstov. Je vodotopen in je hitro dostopen rastlinam ali pa citratno topen, kjer je izkoristek popolnejši, vendar ne v vseh zemljah. Fosfor se ne izpira in ne izhlapeva v zrak. Ostane v zemlji, dokler ga rastlina ne izkoristi. Zato lahko z njim gnojimo v zemlji založno, kar s pridom izkoristimo pri sajenju sadnega drevja.

KALIJ (K) omogoča rastlinam cvetenje, opraševanje in dober razvoj plodu ter dozorevanje. Pomembno vpliva na trpežnost plodov in rastlin, olesenitev enoletnih poganjkov (težje pozebejo) ter skladiščenje plodov. Podobno kot fosfor ostaja v zemlji do porabe.

KALCIJ (Ca): uravnava kislost tal, plodovi lepše dozorevajo, boljše prenašajo transport. Pri nekaterih rastlinah je nujno potreben, saj pomanjkanje povzroča grenko pegavost pri jabolkih sorte jonatan ali pa gnitje v muhi plodu pri paradižniku. Kot osnovno gnojilo nastopa pesek kalcit ali pa skupaj z magnezijem kot dolomit.

MAGNEZIJ (Mg) je zelo pomemben element, ki omogoča fotosintezo, presnovo rastline in je sestavni del klorofila, listnega zelenila. Pomanjkanje se kaže kot rumenenje listov na zunanjem vencu. V naravi ga najdemo po navadi skupaj s kalcijem v obliki dolomita.

Naravna gnojila

Sem spadajo kompost, hlevski gnoj, gnojila iz mesnih odpadkov, kot so posušena kri ali kafilerijski predelani odpadki z gojišč raznih gob, in predelana zelena masa rastlinskih odpadkov ter šote.

Hlevski gnoj je naravno gnojilo, pridobljeno iz iztrebkov domačih živali (goveji, konjski, kokošji …). To gnojilo, če je le malo uležano, predstavlja dober izvor dušika. Žal ni povsod dostopno (večja mesta), delo z njim je naporno. Vsebuje tudi veliko semen plevelov in trav, ki nam povzročajo preglavice. Če gnoj dobimo na veliki kmetiji, lahko vsebujejo ostanke škropiv in drugih neželenih elementov, ki so posledica sodobnega kmetijstva. Z gnojem v obliki briketov je delo mnogo lažje in enostavnejše. A tudi ti lahko vsebujejo pesticide.

 Gnojenje s hlevskim gnojem je lahko enostransko, saj vsebuje le malo fosforja, kalija, magnezija in kalcija, zato moramo te elemente dodajati v obliki granul ali vodotopnih kristalitov. Zaradi velike količine dušika pospešuje rast. Take rastline rade zdivjajo, niso odporne proti rastlinskim boleznim in so zelo podvržene napadom škodljivcev. Hkrati pa pogosto odpadajo cvetovi ali pa kasneje že formirani plodovi rastline. Kokošji gnoj vsebuje poleg dušika še fosfor, nekoliko več kalcija in sledi magnezija, kalija in mikroelementov pa je premalo, zato jih moramo dodajati. Podobno je z briketiranimi gnojili, kot sta Biogrena ali Organik. Sta dobri gnojili, le da vsebujeta manj kalcija in mikroelementov. Pomanjkanje nekaterih hranil v briketiranih organskih gnojilih nadomestimo z dodajanjem kalija in fosforja, vendar pa jih ne moremo več imenovati popolnoma organska.

Od naravnih briketiranih gnojil je najbogatejši Bioorganik, ki poleg NPK vsebuje 20 odstotkov kalcija, veliko magnezija in mikroelementov: železa, bora, bakra in cinka. Poleg pa še naravne stimulatorje za rast in razvoj koreninskega sistema. Zelo je učinkovit za paradižnik, kapusnice in krompir, dodajanje drugih hranil skoraj ni potrebno. Zanimivo je, da se polži zelo izogibajo gred, pognojenih z Bioorganikom.

 Slika 1 Prikazuje polže na Bioorganiku.

Slika 2. Prikazuje, kako polži bežijo iz Bioorganika.

Mineralna gnojila

Najbolj univerzalno gnojilo je NPK 15-15-15, ki vsebuje enako količino dušika, fosforja in kalija. Z njim dobijo rastline večino vsega, kar potrebujejo. Na voljo so še druge formulacije, na primer sadjarsko-vrtnarska mešanica NPK 6-18-28-2-B z magnezijem in borom, ki je namenjena za gnojenje jabolk, hrušk, vinske trte in tudi vrta. Ker vsebuje malo dušika, je primerna za dognojevanje vrta tam, kjer smo opravili osnovno gnojenje s hlevskim gnojem. Z njim pa dodamo še fosfor in kalij v zelo majhni količini. Ta kombinacija je zelo dobra, saj je tudi zakisanje zemlje majhno.

S pretirano uporabo mineralnih gnojil lahko namreč zemljo preveč zakisamo. Hranila postanejo rastlinam težje dostopna in pridelek se zmanjša. Zavedati se moramo, da rastline večinoma najbolje uspevajo pri pH 6 do 7. To je na meji med kislimi in bazičnimi tlemi. Število 7 predstavlja nevtralno mejo med kislim in bazičnim. Navzdol je zemlja kisla in navzgor bazična. Bolj se število pomika proti 0, bolj je zemlja kisla; bolj se odmika od 7, bolj je zemlja bazična. Uspeh pri kislosti pH 3 pa je že zelo slab, saj marsikatero hranilo ni več dostopno.

Organska mineralna gnojila

Proizvedena so iz organskih mas na različne načine. Večina vsebuje vse tri glavne gnojilne elemente. Boljše je seveda tisto, ki je čim bolj nevtralno, ki razkisa zemljo in hkrati opravi več funkcij. Če pa tako gnojilo vsebuje še kalcij, magnezij in mikroelemente, pa je sploh koristno. Nekatera od teh gnojil so zelo dobra, na primer Bioorganik, Biosol, Organik ipd. Nekatera od teh revitalizirajo zemljo, uničeno s pretirano uporabo mineralnih gnojil.

Šoto in zemljo za izboljšavo tal ter razne peske uporabimo za izboljšanje zračnosti težkih glinenih tal, povečanje organske mase v zemlji, izboljšanje propustnosti in nevtralnosti. Kadar jim dodamo mešanico apnenca, apna in dolomita, zemljo še obogatimo s kalcijem in magnezijem. Podobno funkcijo imajo tudi zeoliti, ki imajo še vpojno funkcijo in zadržujejo mikrovlago. Ta oblika deluje do štiri leta, in ker vpliva na tla postopoma, zmanjšuje šok rastlinam.

Franc Grošelj


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media