Objemi in radost včasih pomagajo bolj kot recepti
Snežana Ulčar
V življenju imamo premalo veselja, premalo hvaležnosti, zato pa preveč nezadovoljstva, strahu in posledično toliko bolezni, pravi zdravnica Snežana Ulčar. Že dolgo proučuje vpliv čustev na telo in njena pulmološka ambulanta v Kamniku se – kako zgovorno – imenuje Objem zdravja. »Velikokrat bi raje na recept napisala sedem objemov na dan kot pa škatlico zdravil. Kajti to bi marsikateremu pacientu bolj koristilo. Poleg pogovora z nekom, ki bi ga zares poslušal.«
Seveda ni prva, ki poudarja, kako slabo na zdravje vplivajo negativne misli, nepredelana čustva, porušeni družinski odnosi in strah pred tem, kaj bi nam prinesle morebitne spremembe. Ker pa tudi iz lastnih izkušenj ve, da se lahko živi veliko bolj polno in radostno, paciente nenehno spodbuja, naj na življenje pogledajo s svetlejše plati. »Vedno si vzamem čas, da poslušam, kaj jih teži. Veliko sprašujem, saj na ta način veliko izvem. In vedno znova ugotavljam, da so bolezni – ne samo astma in alergije – zelo pogosto povezane s tem, kako ljudje živijo, kaj se jim dogaja, kako jih določena čustva dobesedno dušijo. Veliko je nezadovoljstva in negativizma.« Pacientom vedno znova pojasnjuje, da morajo nekaj spremeniti, če želijo živeti bolje. »Seveda vedno ne gre brez zdravil, a vsak od nas je odgovoren za svoje zdravje in vsak ima samozdravilne sposobnosti,« zatrdi zdravnica.
Več radosti, več hvaležnosti
Sliši se zelo preprosto, vendar je potrebno kar nekaj truda, da ponotranjimo spremembe. »Ni enostavno presekati starih vzorcev, ki jih poberemo od staršev, starih staršev, družbe in se nam vtisnejo v podzavest … Potrebna je osebna rast, da te vzorce najprej ozavestimo in potem brišemo. To je proces. Začnemo počasi, postopoma. Prvi korak je že to, da začnemo drugače razmišljati. Da si ne dovolimo takoj zjutraj pomisliti na vse tisto, kar je narobe. Da se umirimo vsaj za dve minuti in pogledamo okoli sebe – rože, drevesa, nebo, kar koli – in ozavestimo tisto, kar vidimo, da smo prisotni v svojem telesu. Narava zelo pomaga. In živali. Marsičesa se lahko naučimo od njih. Živali ne sodijo, kar ljudje še kako radi počnemo. Živali samo so, učijo nas, kako biti prisoten v svojem telesu tukaj in zdaj. Na ta način počasi začnemo odkrivati vedno več stvari, ki nas radostijo, ki jih radi počnemo in v njih uživamo.«
Naj vas od namena v življenje vpeljati več radosti ne odvrne nejevera ali celo zavračanje okolice. »Tudi sama sem potrebovala nekaj časa za ugotovitev, da drugih ne morem spremeniti. Odločila sem se, da bom delala na sebi, spremenila sebe. Potem sem hitro ugotovila, da se tudi svet okoli mene spreminja,« zatrdi zdravnica, ki je sama zgled radosti in veselja do življenja.
Spomni še na hvaležnost, saj jo izražamo redkeje kot veselje ali zadovoljstvo. »Pa imamo toliko stvari, za katere smo lahko hvaležni, na primer, da živimo v Sloveniji, kjer imamo mir, lepo naravo, hribe, morje, čisto vodo. Nima smisla, da se pogovarjamo samo o slabih stvareh, raje se pogovarjajmo o dobrih stvareh, družimo se s prijaznimi, pozitivnimi ljudmi, bodimo hvaležni, da so okrog nas,« predlaga Snežana Ulčar, ki je leta 2012 na družbenih omrežjih sprožila Val hvaležnosti. Ta še vedno valovi.
Vse, kar v pomoč ponuja drugim, je preizkusila sama, ko je imela hude bolečine v hrbtenici. Brskala je po internetu, prebirala knjige, se udeleževala seminarjev, preizkusila več metod in naprav. Zdaj jih uporablja v centru za kakovostno življenje Aurora, ki ga je odprla lani poleti. Ena od teh je Schumannov 3D-sistem za zmanjšanje stresa, blaženje izčrpanosti in razstrupljanje. »Okoli nas je veliko elektromagnetnega sevanja, ki nam škoduje. Ta sistem pa nam uravnovesi vse celice v telesu na zdravilno frekvenco Zemlje (7,83 Hz), da se celice lažje obnavljajo, regenerirajo, revitalizirajo.«
Zelo dobre rezultate daje tehnika Access Consciousness (dostop do zavedanja), skupek orodij in procesov, ki pomagajo, da so ljudje bolj prisotni v svojem življenju. »V pomoč so t. i. barsi, nežni dotiki, s katerimi aktiviraš določene točke na glavi (32 jih je), telo se sprosti, postane lahkotno, bolj smo v stiku sami s sabo, zmanjšajo se stres in bolečine, izbrišejo se prepričanja, blokade, travme. Depresivnih misli ni več, življenje spet dobi smisel. Neizmerno sem srečna, ko vidim, da nekdo, ki je sprva deloval, kot da je na avtomatskem pilotu, začne končno živeti na polno, da je vesel, radosten,« še poudari Snežana Ulčar.
