Ko gredo stanovalci doma na lepš'
Imitacija vlaka Grem na lepš'
V Domu Petra Uzarja v Tržiču se po besedah njihove direktorice dr. Anamarije Kejžar s posebno skrbnostjo in empatijo posvečajo stanovalcem z demenco. Trudijo se, da se stanovalci umirijo povsem naravno, tj. brez uporabe kakršnih koli posebnih varovalnih ukrepov ali farmacevtskih sredstev.
V zadnjih treh letih so skupaj s Fakulteto za socialno delo z dr. Jano Mali razvili inovativni celostni projekt obravnave stanovalcev z demenco. To pomeni prepoznavanje potreb in želja stanovalcev – tudi ko jih ne znajo več izraziti. Kako to počnejo? Anamarija Kejžar: »Na primer tako, da naše stalne ekipe poznajo življenjske zgodbe stanovalcev, gospodinje pogosto z naravnimi elementi skupaj z njimi obnavljajo njihova doživetja in prebujajo delčke spominov z različnimi čutili – vid, okus, vonj, dotik in sluh. Ob tem uporabljajo preproste pripomočke – klobčič volne, terapevtske obiske živali, sodelovanje pri vsakotedenski peki peciva, iskanje in sestavljanje besed, pogovor, petje pesmi, ogledovanje starih fotografij ... Možnosti je neskončno. Ideje se nam porajajo na skupnih srečanjih z vsemi zaposlenimi pa tudi pri projektu kakovosti E-Qalin, kjer se tedensko srečujejo delovne skupine, sestavljene iz različnih poklicnih profilov.«
Ohranjanje dostojanstva
Direktorica navede še tretji najpomembnejši razlog, zakaj so se odločili za spremembo zasnove dela: ohranjanje dostojanstva vseh stanovalcev. »Varovani oddelki, uporaba posebnih varovalnih ukrepov odvzemajo prostost, gibanje in na ta način tudi svobodo stanovalcem z demenco. Res je, da bi potrebovali dodatni kader, da bi lahko vsakega stanovalca, ki se želi sprehoditi do določenega mesta – običajno je to domov, v kraj, kjer ne živi že leta – pospremil spremljevalec. Normativi so drugačni. Zato smo začeli postopoma odpirati varovane enote v odprto obliko dela s povečano pozornostjo. Nemalokrat se zgodi, da se kdo od naših zaposlenih sprehodi z našim stanovalcem po okolici Bistrice, kjer je naš dom, ter tako njegov nemir izzveni.«
Pomembno se ji zdi to, da imajo za vsakega stanovalca z demenco razvito individualno oceno tveganja in načine zmanjševanja tveganja. »Brez tesnega sodelovanja s stanovalčevo družino in zaupanja ne bi šlo, saj jih v trenutkih nemira popoldne ali konec tedna pokličemo in jih poprosimo za sprehod z njihovim domačim. Veseli me, da je odnos svojcev razumevajoč in skupaj pomagamo stanovalcem pri premagovanju njihovih stisk,« še pove sogovornica.
Potovanje z vlakom
Ideje, kako izboljšati položaj oseb z demenco, nastajajo postopoma. Ena teh je škatla spominov, ki nastaja v sodelovanju s svojci. Ti prinesejo predmete, ki so bili stanovalcem z demenco ljubi in pomembni v njihovi mladosti. V domu oblikujejo lepo škatlo, nanjo napišejo ime in priimek stanovalca in se v določenih trenutkih skupaj z gospodinjo ali delovno terapevtko s tem stanovalcem usedejo in se pogovorijo o mladosti, doživetjih, prijateljih iz mladosti. Takrat se zavedo svoje preteklosti in s tem tudi svoje identitete.
Ideja za postavitev sobe Grem na lepš' pa se je direktorici porodila ob gledanju poročil na tuji televiziji – imitacija vlaka pomiri stanovalce, misleč, da se peljejo na cilj, in se med pogovorom tudi umirijo. Vendar so s to zamislijo želeli iti še korak dlje. V posebnem prostoru so v sodelovanju z dr. Domnom Zupančičem s Fakultete za arhitekturo naredili multivizijsko sobo, kjer projektor ustvarja vtis neba, lahkotnosti (pozimi so bile to snežine), obrisi gora spominjajo na domače kraje, projekcija na velikem zaslonu pa skupaj z zvokom daje vtis potovanja. Potovanje od Ljubljane do Dunaja. Nabor vizualizacij nameravajo kmalu obogatiti tudi z drugimi kraji in drugimi doživljaji. Za dobro počutje stanovalcev so poskrbeli z nežno ambientalno svetlobo in z zelo varnimi počivalniki, ki so jih po njihovem naročilu izdelali v podjetju Lido. Multivizijska soba Grem na lepš' je edina tovrstna soba v Sloveniji.
Pri stanovalcih z demenco se pogosto pojavi obdobje nemira, ki ga z razumno oziroma logično razlago ni mogoče zmanjšati. »Zato pa lahko zmanjšamo njihov nemir (moram oditi takoj; moram skuhati kosilo; moram oditi v hlev ...), tako da jih preusmerimo – izvolite, usedite se tu, boste hitreje prišli. Stanovalce takšen način preusmerjanja pomiri in po nekaj trenutkih sedenja v »vagonu« nemir mine, saj pozabijo, kam so želeli iti,« razlaga dr. Anamarija Kejžar.
Potovanje lahko traja pol ure, nekateri stanovalci si pridejo »spočit oči«, se umaknejo od drugih. Včasih gospodinje pripeljejo tiste stanovalce, za katere vedo, da so zelo radi v tej sobi. Nekateri tako zelo, da po nekaj minutah sedenja v udobnem počivalniku in gledanja v premikajočo se naravo na zaslonu zaspijo.
Ozaveščanje in pomoč svojcem
Skoraj vedno diši po kavi ali slaščicah, izvajajo določene dejavnosti, stanovalci pa so dobre volje, med seboj se pogovarjajo in šalijo. Vsakdan pa pogosto spremljata tudi pesem in branje starih ljudskih šeg, ki jim stanovalci zelo radi prisluhnejo. Pred tremi leti so postavili zdravilni park. Poleti ga uporabljajo vsi stanovalci in svojci, zelo radi posedijo pred fontano, ki jih pomirja z žuborenjem vode. Na visokih gredah, ki so ravno toliko visoke, da se lahko naslonijo nanje, rastejo zdravilne rastline ter zelenjava – rožmarin, timijan, pelati, žajbelj, ognjič, drobnjak, ohrovt. Vse to znajo tudi uporabiti, iz žajblja pripravijo sirup, ki ga uporabljajo pri prehladnih obolenjih, iz ognjiča pa mazilo, ki zelo dobro vpliva na izsušeno kožo starejših.
V domu nenehno iščejo dodatne spodbude za ohranjanje dejavnosti, terapevtske dejavnosti za pomiritev, prirejajo izlete v manjših skupinah, pripravljajo pa se tudi na izvedbo projekta Gerobus, ki že nekaj mesecev čaka na podpis ministrstva za okolje in prostor. »Ko bo projekt odobren, bomo lahko začeli ozaveščati o demenci z različnimi komunikacijskimi kanali v naseljih. Ljudi želijo ozaveščati o tem, da ni nikoli prezgodaj, da začnejo razmišljati o zdravi in prijetni starosti. Osnovno zdravilo, ki deluje stoodstotno, je dnevno gibanje – vsaj 45-minutna hoja vsak dan.
V domu že drugo leto deluje tudi skupina za samopomoč svojcem, ki skrbijo za obolelega za demenco v domačem okolju in potrebujejo podporo, pogovor in nasvet. Direktorica še pove, da bo v okviru Socialne zbornice, ki po Sloveniji izvaja projekt Še več in več o demenci, v njihovem domu potekalo tridnevno brezplačno izobraževanje, namenjeno vsem, ki skrbijo za obolele za demenco – tako strokovnim delavcem kot tudi neformalnim oskrbovalcem. Izobraževanje bo 24. in 25. maja – prijave zbirajo na Socialni zbornici Slovenije.
