Bolezni, ki ogrožata naše žile
Merjenje gleženjskega indeksa
V človeškem telesu je okrog 96.000 kilometrov žil. Po arterijah, ki so krepke in prožne, teče kri iz srca in krvni tlak v njih je največji, po venah pa potuje kri nazaj v srce. Ker imajo vene tanko steno, a praviloma večji premer kot arterije, teče kri skoznje počasneje in pod bistveno manjšim tlakom. Sredi marca so ob mednarodnem dnevu žil opozarjali tako na pomen skrbi za zdrave arterije kot tudi vene.
Periferna arterijska bolezen je bolezen zamašenih žil, ki jo ima skoraj vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, vendar se večina bolnikov bolezni ne zaveda. Zaradi zoženih arterij se zmanjša pretok krvi ne le do nog, ampak tudi do možganov. Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Razvijajo se počasi in bolniku sprva ne povzročajo težav, v napredovalnem obdobju pa se pojavi občasno šepanje. Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Napredovanje bolezni lahko kritično zmanjša pretok krvi v arterijah, tako da se bolečina pojavlja že med mirovanjem.
Kajenje velik dejavnik tveganja
Predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja ter Združenja za žilne bolezni so predstavili posebno dvoletno akcijo ZdraveArterije.si, s katero želijo ozaveščati ljudi o periferni arterijski bolezni, ki lahko povzroči, če je ne zdravimo, smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja razvoja in napredovanja bolezni je kajenje, ki pospeši bolezen, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje amputacije uda. Zato k preventivnim pregledom merjenja gleženjskega indeksa spodbujajo predvsem kadilce, starejše od 50 let. Drugi pomembni dejavniki tveganja so še sladkorna bolezen, napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.
Diagnoza periferne arterijske bolezni se lahko opravi s pomočjo meritve gleženjskega indeksa. Občasno si lahko togost žil izmerimo pri osebnem zdravniku, več informacij o bolezni, njenih simptomih in posledicah kot tudi informacije o možnostih pregleda po Sloveniji lahko izveste na posebni spletni strani www.zdravearterije.si.
Novo zdravilo za kronično vensko bolezen
Vse več ljudi pa ima težave zaradi težkih, bolečih, utrujenih in oteklih nog s krči. Gre za kronično vensko bolezen, s katero se srečuje vsak drugi odrasli, pogosteje prizadene ženske, vendar tudi moškim ne prizanese. Na pojav bolezni v veliki meri vplivajo genska pogojenost, starost, spol, nosečnost, debelost, telesna nedejavnost in razvade, še posebej kajenje. Bolezen je napredujoča in bistveno poslabša kakovost življenja, če je ne zdravimo, lahko pripelje tudi do razjed na nogah.
Za lajšanje tegob uporabljamo lokalna mazila in kompresijsko povijanje ali nogavice, učinek pa imajo le venoaktivna zdravila, ki zmanjšajo oteklino in bolečino ter tako poskrbijo za boljše počutje. Najpomembnejše je bolezen zgodaj odkriti in jo čim prej zdraviti, da preprečimo njeno napredovanje. Povpraševanje po sredstvih za lajšanje težav težkih, bolečih in oteklih nog se poveča v spomladanskem in poletnem času, ko se zaradi toplega vremena težave povečajo.
Kadar bolezen napreduje, je na voljo še kirurško zdravljenje, kjer sta poleg klasične kirurške operacije krčnih žil zdaj na voljo tudi termična in kemična metoda. Kirurški posegi praviloma pripeljejo do izboljšanja kliničnih znakov in simptomov kroničnega venskega popuščanja, vendar določene težave ostanejo, zato svetujejo venoaktivna zdravila bolnikom v vseh fazah, tudi po operaciji.
Pred kratkim je novo zdravilo, ki se uvršča v skupino zdravil, ki jih najpogosteje uporabljajo za zdravljenje kronične venske bolezni, ponudila tudi novomeška tovarna zdravil Krka. Flebaven je naravno zdravilo, ki vsebuje mikroniziran diosmin, ki ščiti vene od znotraj, saj deluje protivnetno, poveča elastičnost ven, zavira vnetne procese v venski zaklopki in steni ter zmanjšuje občutek težkih nog. Zdravilo zaužijemo enkrat na dan, neodvisno od hrane, jemati pa ga je treba vsaj tri do pet mesecev.
