Kovor – so za ime krivi koli, izviri ali kali?

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | maj '18

Naselje so menda nekoč imenovali Rožni Dol (Rosental), nekje v srednjem veku pa se pojavi ime Kovor (nemško Kaier, Kayer). Po ustnem izročilu obstaja nekaj razlag: kovorski fantje so vsiljivce pogosto nagnali s kolom, po domače se mu reče kov. Druga razlaga pravi, da so ljudje, ki so se vozili s konjsko vprego, na klancih pod vozove podkladali kole, da ne bi ušli po bregu navzdol. Morda pa je kraj poimenovan po vodnih izvirih, ki jim pravijo tudi kal (kav). To so mesta na travnikih, kjer po deževju na dan privre voda. Posestniku, ki je bival ob kalu, so rekli Kavar in po njem so poimenovali vas. Ime se je spremenilo v Kovar in na koncu v Kovor.

Kovor je prvič omenjen v darilni listini iz 11. stoletja. Cerkev sv. Janeza Krstnika pa se leta 1296 omenja kot župnijska (seznam desetine oglejskega patriarha). Sedanja baročna cerkev je bila postavljena sredi 18. stoletja. Oltarno podobo je naslikal Leopold Layer, križev pot pa Janez Šubic. »Mi smo Kovorjani, ne Kovorčani,« me še pouči domačin Andrej Zupan.

Svetovni rekorder

Gručasto jedro z več zaselki leži ob strmi grapi na terasah reke Tržiška Bistrica. Danes v njem živi okoli 650 prebivalcev. Nekoč so premogli več trgovin in gostišč s prenočišči. Trgovina je obstala le ena, manjša gostinska lokala pa dva. Ponosni so tudi na podružnično šolo, ki prav letos praznuje 125. obletnico delovanja. Poleg gasilskega doma stoji dom krajanov, v katerem so uredili večnamensko dvorano. V njej imajo učenci telovadbo, prav tako pa je namenjena različnim prireditvam, ki jim daje ton lokalno Kulturno društvo sv. Janeza Krstnika. Prireditvam je namenjena tudi starejša dvorana, imenovana Na skedn'u, saj je bila urejena iz nekdanjega gospodarskega poslopja.

Kovor se ponaša s sončno lego pod Karavankami.

Iz Kovorja prihaja kar nekaj znanih osebnosti. Kanonik Andrej Aljančič je bil pomemben za uveljavljanje slovenske šole na Koroškem. Bolj znan je Jožef Pogačnik, prvi ljubljanski nadškof in metropolit. Njegov soimenjak Jože Pogačnik je bil literarni zgodovinar. Kovorjan je tudi Jože Šlibar (Snarjev Joža). Leta 1961 je v Oberstdorfu kot prvi Slovenec postavil svetovni rekord v smučarskih skokih (141 m). Za nagrado je dobil avto spaček in iz Titovih rok še zlato uro. In še enega športnika lahko omenim: Robert Kaštrun, tekmovalec v nordijski kombinaciji, je nastopil na olimpijskih igrah v Sarajevu. Kovor in Kovorjane lahko spoznavate tudi s pomočjo nekaterih knjig: Stanislav Pesjak je napisal knjigo Kovorske korenine, Mira Hiršel Spomine na Kovor pred 2. svetovno vojno, stavbno dediščino cerkva in znamenj župnije je opisal Mirko Majer, Irma Lipovec in učenci podružnične šole pa so opisali nekdanjo občino Kovor.

Gorenjski vinograd

 »Nekoč je bil kraj veliko pomembnejši,« pove Andrej. »O tem pričajo že ostanki rimske ceste, ki je vodila na Koroško, pa tudi cerkev s protiturškim taborom. Danes pa na glavni magistrali proti Ljubelju niti kažipota za Kovor ne boste našli.« In res, dobro sem moral proučiti zemljevid, da sem našel pravi odcep za Kovor. In tudi v vasi sem potreboval kar nekaj časa, da sem našel Andrejev naslov. Pr' Organist je pisalo na lični glineni tablici. Takšne kot označujejo starejše vaške hiše, ki se ponašajo z imeni domačije. Ta so marsikomu bolj znana kot priimki. »Moj oče je organist in tudi jaz nadaljujem družinsko tradicijo,« pravi Andrej, ki je več let sodeloval v pevskem zboru Kvintet bratov Zupan. V njem se je pridružil svojim stricem. Zadnja leta je zborovodja zbora Viharnik.

Kmečkih poslopij je vedno manj.

Poleg tega imata s partnerico Bojco Januš več koz, mleka je dovolj za prodajo. Tudi v obliki domačega kefirja. Prisojna lega pod obronki iglastih gozdov in veliko sonca sta Andreja navdahnila k nenavadnemu nasadu za Gorenjsko – omislil si je vinograd z dvesto trtami. Trte dobro obrodijo, vino pa je aromatično in pitno. Odločil se je za ekološko pridelavo. Zato sta se z Bojco lotila preganjanja bolezni s pomočjo homeopatskih pripravkov. To jima kar uspeva, saj ima Bojca veliko izkušenj s tovrstnim zdravljenjem in permakulturo. Med drugim se pod blagovno znamko Gajin vrt ukvarja s prodajo ekoloških izdelkov za vrtnarje, ureja spletni dnevnik Permakultura za telebane z uporabnimi nasveti in je napisala priročnik Permakulturni vrt.

V vasi pa sem našel tudi pivovarja. Pivo že nekaj let varijo pri Šlibarjih na družinski ekološki kmetiji z dolgo tradicijo. Gostom postrežejo same domače dobrote, pri njih lahko kupite ekološke izdelke tudi z drugih kmetij. Na kmetiji lahko tudi prespite – v udobnih lesenih hiškah, ki so raztresene po starem sadovnjaku. K razvajanju v kmečkem okolju pripomore še naravni bazen, ki spominja na bister tolmun. 

Kovor je prijetna vas za obisk. Velja pa spoznati tudi okolico. Podate se lahko po romarski pešpoti, ki vodi na Brezje. Pot po gozdu in kolovozih je mogoče prehoditi v poldrugi uri. Največ pohodnikov jo obišče na veliki šmaren, 15. avgusta. Podate se lahko tudi v vas Hudo. Na robu gozda lahko občudujete enega najdebelejših pravih kostanjev v Sloveniji.

Žal tudi v Krajevni skupnosti Kovor ni vse idealno. Dolga leta je povzročalo slabo voljo odlagališče odpadkov, saj so jih sem vozili tudi iz drugih občin. Krajevna skupnost je sicer dobivala nekaj odškodnine v obliki rente, a sanacija odlagališča bo potekala še nekaj časa. Kakšen bo dolgoročen vpliv na okolje, pa je težko oceniti.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media