Kamniški frančiškani hranijo knjižne redkosti
Frančiškanski samostan v Kamniku s cerkvijo sv. Jakoba
Samostan brez knjižnice je kakor trdnjava brez orožarne je bilo srednjeveško načelo frančiškanov. Knjižnica v samostanu in cerkvi sv. Jakoba v Kamniku iz leta 1627 hrani več kot 10.000 zvezkov. Poleg tega pa je v samostanu še obilo umetnin iz preteklih stoletij.
V samostanski knjižnici hranijo poleg del z versko vsebino tudi dela s področja domoznanstva, zgodovine, medicine, alkimije, geografije. Najstarejše knjige so prvotiski iz časa od 1445 do 1501. Med drugim hranijo Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584 in prva svetopisemska glasbena besedila. Knjižnica se imenuje po patru Valvasorju, sinu slavnega Janeza Vajkarda Valvasorja, ki ji je podaril vse očetove knjige Slave vojvodine Kranjske iz prvotne izdaje.
Najpomembnejšo vlogo pri širjenju oziroma izpopolnjevanju slovenskega jezika med preprostim ljudstvom je v glavnem odigrala duhovščina. To potrjuje tudi delo Kamničana Jurija Japlja (1744–1807). Njegov prevod Velikega katekizma je imel več izdaj, zaslužen je še za več molitvenikov in pesmaric. Od leta 1801 do 1882 so kamniški frančiškani poučevali na deški ljudski šoli. Pozneje so skrbeli za katehezo na deški ljudski šoli in dekliški uršulinski šoli v Mekinjah.
Brez Plečnika ne gre
Prva cerkev sv. Jakoba je bila zgrajena med letoma 1474 in 1492. Ob cerkvi je bil postavljen frančiškanski samostan. Ustanovila sta ga grofa Thurn in Hohenvart. Ustanovna listina cesarja Friderika iz leta 1493 je dovolila meščanom sezidati samostan, ker je bila takrat pot do cerkve na Šutni nevarna zaradi turških napadov.
V protestantki dobi je na prošnjo samostanskih bratov cesar Ferdinand I. razpustil samostan, ki je bil nato od leta 1539 sedež kamniške župnije, šole in špitala. Leta 1627 ga je obnovil cesar Ferdinand II. V času od 1695 do 1703 so cerkev in samostan iz temeljev na novo sezidali v baročnem slogu. Leta 1804 je požar zelo poškodoval samostan in cerkev. V 19. stoletju so ju večkrat prenovili.
Najdragocenejše primerke knjig v posebnih vitrinah
Kamnik je v 17. in 18. stoletju gospodarsko stagniral. To se je še stopnjevalo s preusmeritvijo nekoč glavne ceste skozi Tuhinjsko dolino v Črni graben. Prekinjeni sta bili glavni prometni žili med Podonavjem in Jadranskim morjem. Sledile so še naravne nesreče. Leta 1779 je pogorelo predmestje Graben, slabih deset let kasneje pa Šutna.
V 17. stoletju so začeli graščaki zapuščati stare gradove in postopoma so se selili v udobnejše graščine v nižinah. Gotsko oblikovana poslopja je zamenjalo baročno oblikovanje. V tistem času so se v Kamniku in širše še posebej uveljavili baročni umetniki Valentin Menzinger, Fortunat Bergant in Anton Cebej. Njihova dela hranijo kamniški frančiškani.
Aprila leta 1695 so v Kamniku začeli zidati novo samostansko cerkev v maniri italijanskega baroka. Dograjena je bila leta 1703, posvečena pa skoraj trideset let pozneje. Sedanje cerkvene freske so delo Staneta Cudermana. Slikal jih je od leta 1937 do 1939.
Leta 1952 je arhitekt Jože Plečnik izdelal načrte za tukajšnjo kapelo Božjega groba. Ima obliko šotora, v katerem strop krasi vinska trta kot simbol Kristusa. Stenske kovinske lučke ustvarjajo videz zvezdnatega neba. Tabernakelj je izklesan iz enega kosa podpeškega marmorja in predstavlja Kristusov skalni grob.
Informacije: Frančiškanski samostan, Frančiškanski trg 2, 1240 Kamnik, e-naslov: franciskani.kamnik@t-2.si
